Slovenski tihotapec v Italiji obsojen na 4 leta zapora

Januarja smo poročali o slovenskem tihotapcu migrantov (klik), katerega je policija ujela in aretirala v Italiji. Slovenski državljan Salomon Kotnik Elvis, katerega ime so javnosti razkrili italijanski varnostni organi po obsodbi, je bil nedavno v Italiji obsojen na zaporno kazen 4. let in denarno kazen prek 10 tisoč €.

V Italijo je pretihotapil 12 migrantov, za pot pa je vsakemu zaračunal po 300€, s čimer je zaslužil 3600 €.

V Sloveniji za tihotapce migrantov obsodbe rahlo drugačne

Praksa slovenskih sodišč pri obravnavi migrantskih tihotapcev (klik) pa se od Italije precej razlikuje. Za primerjavo lahko vzamemo sodbo Koprskega sodišča iz Februarja letos, za dva albanska tihotapca ujeta v Sloveniji.

Albanska državljana, 33. letni Angielin H. in 27. letni Xhuljan P. sta v sredo stopila pred sodnico Barbaro Franca za svoj zagovor na obtožnico o tihotapljenju migrantov čez slovensko ozemlje. Pri tem dejanju so ju ujeli policisti PU Koper konec lanskega Oktobra.

Državno tožilstvo, ki ga je zastopala Tamara Pahor je za oba tihotapca zahtevalo po štiri mesece zapora, za Angielina H. 1200 € denarne kazni, za Xhuljana P. pa 800 € kazni. Za oba je tožilstvo predlagalo tudi izgon iz države za dve leti.

Glede pripora obtoženih tihotapcev pa je obramba poudarila, da sta obtožena prestala že dobršen del kazni in bi v primeru pravnomočnosti sodbe že lahko zaprosila za pogojni izpust.

Slovenska sodišča s svojimi komičnimi obsodbami tihotapcev, ki tihotapijo migrante čez Slovenijo, te kriminalce le tepežkajo po prstih. Nizke finančne in zaporne kazni pa tako s pomočjo slovenskih sodišč še dodatno sporočajo tihotapcem, da se splača biti ujet v Sloveniji.

Tako slovenska sodišča še spodbujajo migrantsko problematiko in pristavljajo svoj lonček k ustvarjanju migrantskega problema v Sloveniji, za katerega celo Šarčeva vlada priznava, da ga pa sedaj imamo (klik).

Težave že pri azilni zakonodaji

Na tako imenovani sistem “primi in spusti” slovenske azilne zakonodaje opozarjajo tudi slovenski policisti, saj jim pri obravnavi migrantov trenutna zakonodaja ne dovoljuje ustreznega postopanja. Slovenska Demokratska Stranka in druge opozicijske stranke so že večkrat podale predloge za spremembo zakonodaje, ki bi slovenskim policistom omogočal boljše razmere za obravnavo migrantov, a so bili vsi predlogi za zavarovanje Slovenije s strani Šarčeve ideološke koalicije ostro zavrnjeni.

Posledice tega bo Slovenija občutila kmalu v obliki izključevanja iz schengenskega območja, če bo deželni predsednik FJK Massimiliano Fedriga uresničil svoje napovedi o postavitvi rezilne žice na zahodni slovenski meji za zajezitev migrantskega toka iz Balkana.

Uredništvo