Novinarka Verdnik in namestnik predsednika nadzornega odbora koprske občine Gašpar na sodišču: Občini nočeta vrniti zemljišča

Edmond Gašpar in Barbara Verdnik sta si po prepričanju lastnika, prilastila nepremičnino koprske občine. FOTO: Arhiv MOK/Vir: Nova24TV

Barbara Verdnik, novinarka in nekdanja direktorica Primorskih novic ter bivša članica stranke Zares si je partnerjem Edmondom Gašparjem, nekdanjim predsednikom krajevne skupnosti Škofije ter aktualnim namestnikom predsednika nadzornega odbora Mestne občine Koper (MOK), po mnenju te iste občine prilastila občinsko zemljišče, za katero že kakšnih deset let nimata zakupne pogodbe ali druge pravne osnove. Koprska občina ju toži že devet let.

 

Predmet spora med Edmondom Gašparjem, Barbaro Verdnik in občino “je parcela na območju Zgornjih Škofij v lasti Mestne občine Koper, ki ga imata v posesti brez pravne podlage,” navajajo koprski občinarji. Vrednost parcele je kar 108.000 evrov. “Občina je tožbo zoper njiju vložila decembra 2012,” pojasnjuje MOK.

Gre za parcelo, ki sta jo imela Verdnikova in Gašpar v zakupu vse do uveljavitve zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih RS, nakar je ta prešla v last Mestne občine Koper. Ob ugotovitvi, da je zakupna pogodba, sklenjena s prejšnjim lastnikom parcele (državo), potekla, je MOK zoper njiju vložila tožbo zaradi izročitve nepremičnine v neposredno posest, pravi MOK.

Škofije. FOTO: Arhiv MOK

Sodišče prve stopnje je leta 2015 razsodilo v korist občine, koprsko višje sodišče je sodbo potrdilo, pritožbo strank pa zavrnilo. Vrhovno sodišče je nadalje ugodilo reviziji in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

Predsednica Okrožnega sodišča v Kopru mag. Samanta Nusdorfer nam je odgovorila, da gre v tej zadevi za spor o tem, ali je tožena stranka dolžna nepremičnino, ki jo ima v posesti, izročiti tožeči stranki. “Postopek je v fazi ponovne odločitve po vrnitvi zadeve iz Vrhovnega sodišča. Na današnjem naroku (torek, op.p.), je bila zadeva zaključena,” pravi predsednica sodišča. Sodba naj bi bila znana v zakonskem roku 30 dni.

Zavesten konflikt interesov?

Nadzorni odbor, v katerem je Gašpar namestnik predsednika, drži roko nad delovanjem koprskega župana Aleša Bržana in celotne občinske strukture, slednji pa Gašparja, ki je mesto zasedel kar v času tožbe, in sicer po izvolitvi župana Bržana, tožijo. Prevladuje mnenje, da gre za zavesten konflikt interesov. Kaj o domnevno spornem delovanju obeh strani pravi občina? “Svoje stališče do zadeve bo občina lahko podala šele po zaključku postopka.”

“Na prvo vprašanje (o njegovi plati predmetnega spora, op.p.), vam žal v tem trenutku ne bom odgovarjal, ker je bil v torek zadnji narok za to desetletno pravdno zadevo. Sodišče bo izdalo pisno sodbo. Ko bo ta pravnomočna in če bo še predmet vašega zanimanja, vam jo bom brez zadržkov posredoval,” nam je odgovoril Gašpar. Ali bo odstopil v primeru, da bo postojnsko sodišče, na katerem je potekala pravda, pritrdilo tožeči stranki? “Vaš mail mi je bil dostavljen pred včerajšnjo sejo občinskega nadzornega odbora. Na njej smo na mojo izrecno zahtevo obravnavali tudi moj položaj v NO in komisiji, ki bo opravila še zadnjega od nadzorov iz načrta dela NO v tem mandatu. Stališče NO bo podano v zapisniku seje, ki bo javno dosegljiv na spletni strani MOK, po njegovi potrditvi na naslednji seji. Sicer pa člani NO delujemo skladano s poslovnikom NO, ki je tudi javno dosegljiv dokument. Še posebej smo pri svojem delu pozorni na določila 13. člena, ki smo jih med delovanjem tudi večkrat aktivno uporabljali,” je sklenil toženi.

 Verdnikova molči

Verdnikova na naše vprašanje o njeni plati zgodbe ni odgovorila, je pa njeno stališče znano – interes občanov in občank je na prvem mestu. Je v interesu občanov, da se jim njihova lastnina, tako občina, ne vrne v posest?

“Politika mora postati servis ljudi, ki deluje v ozadju, in ne na prvih straneh medijev,” je v času stranke Zares zapisala, a tudi v tem primeru je v praksi očitno drugače. Njeni zapisi so ne nazadnje polni vrednostnih sodb, čemur naj bi se poklicna novinarka skladno z novinarsko etiko v člankih, intervjujih in podobno, izogibala v velikem loku. V takih in podobnih primerih je po mnenju stroke objektivno poročanje bržkone nemogoče. Njeni napadi na predsednika vlade Janeza Janšo, stranko SDS in posamezne člane pa so stalnica.

Predsednik koprskega odbora SDS Silvano Radin ji očita, da je bila celo pobudnica neprijavljenega shoda v Marezigah, zaradi česar so jo obiskali tudi koprski policisti.

Pred srečanjem SDS v Marezigah je Verdnikova zapisala “V soboto stranka SDS vabi na srečanje članov in simpatizerjev v Marezige. Menda pričakujejo 250 ljudi, ograje za varovanje pred nepovabljenimi, torej pred ljudstvom, pa so že pripravljene. Le zakaj si je stranka, ki odkrito kaže podporo neonacistom, izbrala simbolni kraj protifašističnega upora, Marezige, kjer je bil eden prvih protifašističnih uporov v Evropi, zaradi česar je to koprski občinski praznik, letos pa je okrogla obletnica 15. maja 1921 – 100 let? Izziva, provocira zavedne in protifašistične Primorce, hoče tudi na naših svetih krajih upora kazati mišice in represijo.” No, navedeno srečanje je bilo izjemno obiskano.

Verdnikova, tudi ustanoviteljica gibanja Skupaj, na njihovi facebook strani zapiše: “Naše medsebojno spoštovanje in zaupanje pa zagotavljata, da prisluhnemo drug drugemu in zmoremo presegati običajne osebne ali strankarske okvire.” Po njenih zapisih sodeč, ni tako. Pred srečanjem v Marezigah je, denimo izpostavljala tudi predsednico regijske koordinacije SDS, pravnico Sabino Homjak, ki pa je kljub politični opredelitvi zares presegla strankarske okvire. Verdnikova navaja, da naj bi se ta družila z neofašisti, da je nestrpna in tako dalje. Homjakova, tako sogovorniki, je v resnici znana predvsem po tem, da s svojim znanjem nesebično, pro bono pomaga vsem, ki se v stiski obrnejo nanjo. O tem obstajajo pričanja več deset ljudi, slednje pa je Verdnikova pri izpostavljanju Homjakove zamolčala, morebiti pa tega ne ve oziroma je ne zanima. Vsekakor pri tako hudih obtožbah ni pridobila njenega odziva, kljub temu da bi ga po tretjem členu novinarskega kodeksa morala. “Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.”

Morda je slika naslednjega: 5 oseb

Sabina Homjak (levo) v družbi premierja Janeza Janše. FOTO: Demokracija

Spletno uredništvo