Intervju z Alešem Hojsom: Zdi se, kot da je edino vodilo te vlade, da razmontirajo vse, kar se razmontirati da

Aleš Hojs. Fotografije: Polona Avanzo

Z Alešem Hojsom, podpredsednikom Slovenske demokratske stranke (SDS) in ministrom za notranje zadeve v Janševi vladi, se je novinarka Demokracije Vida Kocjan pogovarjala o delovanju zdajšnje vlade, ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in ministrice Tatjane Bobnar. Več pozornosti je bilo namenjene migracijskim tokovom in odstranjevanju ograj na državni južni meji. Nekdanji minister Hojs je odgovoril tudi na vprašanje, ali so ravnanja Bobnarjeve zrela za interpelacijo. Dotaknili smo se kadrovanja v okviru ministrstva in v Policiji, kjer novi vladajoči umikajo najuspešnejše kadre. Govor je bil tudi o aferi Fotopub in vplivu nevladnikov, za katere Aleš Hojs pravi, da so v tej vladi nadvladniki. Pozornost smo namenili prihajajočim predsedniškim volitvam, napovedanim referendumom in ukrepom nove vlade za zmanjšanje draginje.

 

Aleš Hojs je leta 1988 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani gradbeni inženir. Po diplomi je bil najprej zaposlen kot nadzorni inženir na Republiški upravi za ceste, leta 1990 se je zaposlil kot odgovorni projektant pri podjetju GIVO, v obdobju 1992–2006 pa je bil sprva vodja vzdrževanja, nato pa direktor sektorjev v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani.

Svojo poklicno pot je v letih 2006–2010 nadaljeval kot član uprave DARS, d. d., kjer je bil vodja upravljanja, vzdrževanja in cestnine za področje slovenskih avtocest in je uspešno izpeljal projekt uvedbe vinjet. V tem času je tudi vodil nacionalni odbor svetovnega cestnega združenja PIARC in bil član upravnega odbora združenja evropskih avtocestnih koncesionarjev ASECAP. V letih 2010–2012 je bil prokurist in tehnični direktor Kranjske investicijske družbe. V času druge Janševe vlade (2012–2013) je bil minister za obrambo. V tej vlogi je med drugim uspešno razdrl pogodbo s podjetjem Patria, padlim žrtvam osamosvojitvene vojne izkazal primerno čast s poimenovanjem vojašnic in uspel s predlogom predsedniku republike, da vsaj ob praznikih pred predsedniško palačo stoji častna četa Slovenske vojske.

Po koncu ministrovanja je nadaljeval strokovno poklicno pot na predstavništvu družbe DRI, upravljanje investicij, d. o. o., za JV Evropo v Beogradu. Tam je po naročilu  Svetovne banke in drugih kreditodajalcev vodil nadzor graditve avtocest. V tej družbi je vodil področje cest, avtocest in razvojnih projektov in bil odgovoren za nadzor nad izvajanjem večmilijonskih infrastrukturnih projektov.

Je ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije, bil je član upravnega odbora združenja za svetovalni inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in član nacionalne liste presojevalcev, ki so usposobljeni za reševanje sporov po merilih FIDIC. Pet let je vodil Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

Politično pot je začel v času slovenske pomladi leta 1989 kot član Slovenskih krščanskih demokratov, kasneje bil član Nove Slovenije, danes pa je podpredsednik SDS. V vladi Janeza Janše (2020–2022) je bil minister za notranje zadeve.

Demokracija: Dogajanje v času Golobove vlade je raznoliko, kako v splošnem komentirate to, kar se dogaja, vas kaj preseneča?

Hojs: Po eni strani vsekakor me. Poslanska skupina s tako veliko močjo in koalicija, ki ima res udobno večino v državnem zboru, bi morali delovati bolj racionalno in premišljeno. Tako pa se zdi, da je edino vodilo te vlade, da razmontirajo vse, kar se razmontirati da. Kako bodo na novo sestavili, pa še niso pokazali.

Demokracija: Ministrstvo za notranje zadeve je prevzela Tatjana Bobnar, za katero pa se zdi, da se je povsem podredila t. i. nevladnikom z Metelkove; v svojem kabinetu je zaposlila sodelavko celo Mirovnega inštituta. Kako komentirate to?

Hojs: Ministrica Bobnarjeva je star, preverjen kader policije. Bolj kot to, da bi se komu podrejala, njene poteze kažejo, da jo vodi velika želja po »popravi krivic«. Tistih, ki naj bi se bile zgodile njej in njenemu krogu. V svoji policijski maniri se žal kaže, da je svoje osebne interese ali celo veliko željo po maščevalnosti postavila pred naloge, ki so prioritetne za delo ministra.

Demokracija: Kako pa komentirate odstranjevanje ograje na slovenski južni meji in stališča Bobnarjeve o migracijah, da jim je treba dati prosto pot. Bobnarjeva je bila sodelavka na MNZ, ko ste ga vi vodili. Je tudi takrat izražala takšna stališča?

Hojs: Odstranjevanje ograje po mojem mnenju ni zraslo na njenem zelniku. Sledi obljubam, ki jih je v predvolilnih nastopih dajal predsednik vlade, ki pa strokovno za take odločitve gotovo ni usposobljen. Ministrica je bila nekoč v ožji ekipi tistih, ki so vseskozi zagovarjali postavitev ograje. Sedaj je zaradi višjih interesov primorana govoriti drugače. Izjave o tem, da ograje ne ustavljajo poti migracijam, pa so deplasirane. Pred dnevi se je Grčija odločila, da bo na meji s Turčijo gradila dodatne ograje in povečala nadzor na morju in kopnem. Tudi nobenih resnih strokovnih podlag ali analiz nimajo za odstranitev ograj. Celo več. Še meseca aprila letos je delovna skupina, ki jo je vodila Vojaška varnostno-obveščevalna služba, pripravila obširno analizo s predlogi ukrepov, v kateri so predlagali postavitev dodatnih odsekov z ograjo varovane južne meje.

Demokracija: Ali je delovanje ministrice Bobnarjeve zrelo za interpelacijo?

Hojs: Sam sem preživel dve in moram reči, da je zoper Bobnarjevo v ta čas ne bi vlagal. Pri takšni parlamentarni večini ni možnosti za to, da bi interpelacija uspela. Neuspela interpelacija pa samo daje možnost promocije interpeliranemu. To je sicer težko izreči, a napovedujem, da se bo zaradi podiranja ograje, ukinitve avtocestne policije in še nekaterih stvari v bližnji prihodnosti zgodil tak ali drugačen incident. Upam, da ne s tragičnimi posledicami. Takrat bo priložnost za interpelacijo. Takrat bo tudi razumski del koalicije oziroma vsaj del poslancev koalicije spoznal, kako nespametne in kratkoročne odločitve so bile sprejete, da je interpelacija upravičena in jo je treba podpreti.

Demokracija: V okviru MNZ se tudi veliko kadruje. Kaj je po vašem mnenju pri tem najbolj sporno?

Hojs: Najprej to, da delajo kadrovsko čistko na podlagi politične korektnosti. Ne pripadnosti, korektnosti. Naj razložim. Sam nisem nikogar zamenjal, če je strokovno ustrezal in je bil zavzet za delo. Njegova politična orientiranost me ni zanimala. Sedanja garnitura ljudi odstavlja zato, ker so v našem času korektno sodelovali z nami, četudi so nazorsko levo usmerjeni. Ne bom pozabil pričevanja enega od njih (levo usmerjenega), ki so ga odstavili. Povedali so mu, da so računali, da so ga uspešno infiltrirali v mojo ekipo, ne pa da je kolaboriral z mano. V resnici je samo strokovno in poslovno opravljal svoje delo.

Demokracija: Kako pa ocenjujete kadrovanje v Policiji in to, da so v Tacen kazensko premestili kriminalista, ki je uspešno vodil postopek v primeru TEŠ 6?

Hojs: Na vodilna delovna mesta se vračajo nesposobni policijski apartčiki. Novi (stari) direktor kriminalistične policije David Antolović na primer nas je pred časom v eni od oddaj komercialne POP TV (kjer naj bi delala njegova partnerica, zato to televizijo imenujem policijskopropagandna televizija) prepričeval, kako deset let za eno preiskavo ni nič posebno dolgega. Zato se ne čudim, da v vsem svojem času niso razvozlali nobenega resnega gospodarskega kriminala. Kriminaliste, ki pa so svoje delo dobro opravili, npr. primer v zvezi s TEŠ 6, kjer se začenja sodni proces, pa sedaj kaznujejo z umikom iz primerov. Lahko le špekuliramo, zakaj so jim trn v peti. Tako kot tisti delavec, ki normo preseže, pa ga drugi izločijo, da lahko nadaljujejo z manjšo intenzivnostjo.

Demokracija: Imate kakšne informacije, koliko je še takšnih spornih premestitev, imenovanj? Kam vse to vodi?

Hojs: Teh informacij nimam, vem le to, kar se znajde  v medijih. Tudi za kriminalista, ki je uspešno vodil primer TUŠ, je bilo nekje zapisano, da so ga umaknili. Sklepal bi, da umikajo vse tiste, ki so sposobni in delavni. Tako v okolju, kjer so zbrani lenuhi in nesposobneži, ne motijo »delovnega« procesa.

Demokracija: V zadnjih dneh izredno odmeva afera Smodej v povezavi z društvom Fotopub. Policija je žrtvam spolnega nasilja poslala poziv, naj prijavijo dogodke, hkrati pa ni zavarovala morebitnih dokazov, kot je zaseg telefonov in računalnikov. Navsezadnje naj bi bila s tem povezana tudi smrt enega od znanih kulturnikov. Kako ocenjujete delo policije, bi morala ukrepati po uradni dolžnosti in ne čakati. Se ponavlja usoda primera Baričevič?

Hojs: Policija je dolžna preiskovati vsa kazniva dejanja, o katerih je obveščena, pri čemer anonimna obveščanja niso izključena. Seveda sta preiskava in odkrivanje kaznivega dejanja mnogo lažja in uspešnejša, če o dejanju samem spregovori tudi žrtev, a to ne pomeni, da če pričevanja oz. prijave ni, policiji anonimno naznanjenih kaznivih dejanj ni treba preiskovati. Zakaj niso zasegli dokazov (morda pa so jih), kot so telefoni, računalniki, ne vem. V vsakem primeru pa je policija v dosedanjem komuniciranju v zadevi Fotopub obveščanje javnosti opravila izrazito slabo, saj se je v javnosti ustvaril vtis, da policija zadeve ne preiskuje. Ustvarja se torej vtis, da sta afera in delo policije zelo podobna kot v primeru Baričevič.

Demokracija: Ali bi bilo ukrepanje policije, če bi še vedno vi vodili MNZ, drugačno, bi se drugače odločili?

Hojs: Usmeritve in komuniciranje bi gotovo bili drugačni. Predvsem ljudje ne bi imeli občutka, da so se vsi vodilni na ministrstvu in policiji ob tej aferi poskrili. Kot da čakajo neka navodila z vrha.

Demokracija: Zdajšnjo vlado v veliki meri usmerjajo nevladniki, skupine lobistov pripravljajo zakone ali pa imajo že pripravljene. Golobova vlada jim daje velik poudarek, Niko Kovač z minornega zasebnega levičarskega Inštituta 8. marec sta sprejela tako Robert Golob kot predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kaj je po vašem mnenju ozadje tega?

Hojs: Ne nevladniki. To so bili v času našega mandata. Sedaj so to nadvladne organizacije. One kabinetu predsednika vlade povedo, kaj bo naslednja naloga, ki jo je treba realizirati. Bodisi skozi zakonodajo, predvsem pa skozi zagotovitve ustreznega financiranja. Ozadje? Denar, kaj pa drugega. Gre samo za to, kako bodo ti, ki so obstoječi garnituri pomagali na oblast (nadvladniki so prepričani, da niso samo pomagali, ampak da so jih oni ustoličili), ustrezno poplačani. Množica tistih, ki so ob petkih kolesarili ali prirejali druge vrste protivladnih »instalacij«, se napaja skozi nadvladne organizacije. Ta tok denarja je treba še okrepiti.

Demokracija: Začelo se bo zbiranje podpisov za tri posvetovalne referendume, za katere je dala pobudo poslanska skupina SDS. Zakaj je treba referendume podpreti (na kratko)?

Hojs: Tako kot smo napisali v pozivih ljudem, da oddajo svoj podpis za referendum: za normalizacijo javne radio televizije, proti bohotenju birokracije, za dolgotrajno oskrbo.

Demokracija: Začenja se predsedniška tekma, volitve bodo 23. oktobra. Omenja se veliko kandidatov, vzporedni mehanizem pa stavi na Natašo Pirc Musar in Marto Kos. Forsirajo prvo, ki je tudi Kučanova kandidatka. Kako ocenjujete to pa tudi navedeni kandidatki?

Hojs: Moja izbira je znana, to je dr. Anže Logar. Povezovalen, razgledan, svetovljanski, primerno mlad, predvsem pa kandidat, ki je sprejemljiv za vse. Na drugi strani sodelavka Udbe ali pa izbranka partijske nomenklature in leva privatizerka. Je sploh potrebna še kakšna ocena?

Demokracija: Zdi se, da je domnevna javnomnenjska podpora Pirc Musarjevi napihnjena, kar se je pokazalo tudi pri zbiranju podpisov za njeno kandidaturo. Njene stojnice so samevale, nasprotno pa je predsedniški kandidat dr. Anže Logar v treh dneh zbral 12.000 podpisov podpore. Kaj to pokaže?

Hojs: Ne bi podcenjeval medijske napihnjenosti. Že velikokrat se je pokazalo, da mediji zelo vplivajo na odločitve volivcev. Če bi bila tekma medijsko uravnotežena, bi bila izbira za mnoge zelo preprosta. Tako pa bo potrebno veliko terenska dela, obiskov ljudi in tudi medijskega pojavljanja našega kandidata. Odlično mu gre. Teren je že pokazal, da diha z njim, sicer 12.000 podpisov ne bi zbral v treh dneh.

Demokracija: Kaj je namen tega, da ima vzporedni mehanizem dve kandidatki, ki se občasno celo malo prepirata? Podobno smo v Sloveniji doživeli leta 2007, ko sta bila dva njihova kandidata: Danilo Türk in Mitja Gaspari. V drugem krogu volitev je bila nato pomembna Gasparijeva podpora Türku. Je zdaj sistem enak?

Hojs: Gotovo. Pa tudi nekaj več. Že leta 2007 so računali, da bi z obema kandidatoma prišli v drugi krog, pa se jim ni izšlo. Tudi letos je bila načrtovana strategija enaka. Bo pa letos bolj zanimivo, saj bo lasanje dveh žensk za uvrstitev v drugi krog bolj zanimivo spremljati.

Demokracija: Dr. Anžeta Logarja dobro poznate, bil je minister za zunanje zadeve v vladi Janeza Janše. Kako ga ocenjujete, kakšen predsednik države bi bil?

Hojs: Kot kandidata sem ga že opisal. Kot predsednik pa bo gotovo nadaljeval v slogu predhodnika Boruta Pahorja. Povezovalnost, skrb za vse in vsakogar, ustrezna odločnost in izjemne mednarodne povezave za obrambne in zunanje politične naloge so glavne Logarjeve predsedniške kvalitete. Prav je, da se dobro delo predsednika Pahorja nadgradi v smeri, ki jo je začrtal. Logar bo predsednik vseh, gospe pa ste že do danes pokazali, da radi izključujeta.

Demokracija: Vrnimo se h Golobovi vladi in k draginjskim ukrepom. Kako jih ocenjujete?

Hojs: Na kratko lahko rečem, da se sprejemajo počasi in ne dosegajo dovolj širokega kroga ljudi. Napovedujem, da bodo ljudje izjemno razočarani, ko bodo prejeli prve položnice z znižanim davkom na dodano vrednost (DDV). Takrat bo vsem jasno, kako premalo domišljen ukrep je bil to. Seveda je znižanje DDV naša stranka podprla, a naš predlog je bil veliko obširnejši. Najbolj ustrezno bi gotovo bilo to, kar smo naredili v naši vladi. Opustitev plačevanja omrežnine in drugih prispevkov za prebivalce in gospodarstvo. S temi bi ob višjih cenah električne energije višino računov zadržali na lanski ravni, tako pa bodo kljub znižanju DDV računi višji. Tudi bojazen, da po tem ne bi bilo dovolj sredstev za obnavljanje in širjenje omrežja, je neupravičena. Dobički podjetij za distribucijo in nepovratna evropska sredstva zadostujejo za investicije, ki so večje, kot so jih v zadnjih nekaj letih ta podjetja bila sposobna izvesti.

Demokracija: Kaj nas čaka jeseni in pozimi?

Hojs: Apokaliptične napovedi se po moji oceni vseeno ne bodo zgodile. Energentov sicer ne bo v izobilju in tudi dražji bodo, ne bo pa nas zeblo. Bo pa življenje postalo dražje, saj bo inflacijska spirala, ki jo je ta vlada prignala do prvega mesta znotraj EU, generirala dražjo hrano, storitve, energente …. Posebej za najranljivejši sloj ljudi bo treba ustrezno poskrbeti. In to ne samo za nekaj tisoč ljudi, kot načrtuje vlada. Mi smo tako ali drugače pomagali vsem in upam, da bo tudi nova vlada spoznala, da je treba, kot bi se izrazil predsednik vlade, »nasloviti« vse.

Demokracija: Kako pa ocenjujete sprego vodilnih politikov z nekaterimi največjimi mediji?

Hojs: Déjà vu. Nič novega. Naš medijski prostor je izrazito neuravnotežen in izkrivljen. Hvala bogu imamo spletna omrežja, socialne medije in druge vrste modernih tehnologij za širjenje informacij. Pa ne samo informacij, ki naj bi povzemale dejstva, ampak tudi različna mnenja, poglede, je danes laže širiti med ljudi. Zato je nervoza tistih, ki že leta ustrezno filtrirajo obveščanje javnosti, izjemna. Hkrati pa vodilni politiki levice vedo, da bi brez dveh njihovih ključnih političnih zvočnikov, to je policijskopropagandne TV in javne RTV bilo konec njihove medijske superiornosti. Zato tudi tak boj za status quo na tem področju.

Vida Kocjan (Demokracija)