Objavljamo pismo bralke, odziv na prispevek, kako je Tito leta 1945 zapravil Trst, Gorico in mejo na izlivu Soče.
Učenje zgodovine je bil moj kruh. Zgodovina nikoli ni bila priljubljen predmet med otroci, še danes ni v šolah. Zato sem se vedno znova razveselila tistih, ki so zgodovino jemali več kot samo piflanje letnic, kot le suhoparne dogodke iz preteklosti. Kot tovarišica sem vedno z nekim zanosom učila zgodovino Jugoslavije, slavne partizanske boje. Zmage nad fašisti in nacisti, Titovo ponosno samostojno držo med zahodom in vzhodom. Bila je naša zgodovina, v njej smo si izbojevali svojo skupno državo, svobodo, preživetje! Starejši so še leta potem večkrat govorili o grozotah vojne, včasih so celo bolj potiho govorili o grozotah po vojni. Verjeli smo jim bolj poredko, stara leta, trpljenje med vojno, njihova pričanja smo odrivali, češ starcem se že blede. Sama sem se ob teh zgodbah večkrat prepričevala da poznam zgodovino. Študirala sem jo, učila sem jo, večkrat je v učilnici sedel tudi kak višji komisar, ki na moje lekcije otrokom ni imel pripomb. Še več! Dobila sem celo pohvale. Bila sem dobra tovarišica!
Potem je prišla osamosvojitev in z njo postopno odkrivanje zgodovine. Prelomni trenutek zame so bili množični grobovi, Huda jama. Z grozoto sem spremljala novice o povojnih pobojih in šele takrat so zblojani starci in njihove zgodbe dobile dokaz. Kar se je kasneje izkopalo iz raznih jam po Sloveniji, nosečnice, otroci, nedolžni zvezani in umorjeni, po cele družine! Če ni bilo streliva, so umirali pod težkimi udarci puškinih kopit, lopat, kolov… svojih usmrtiteljev. Večkrat so me potem ponoči mučile more! Spominjam se starcev, ki so nam mlajšim pripovedovali te zgodbe nočnih deportacij, krikov in jokanja na obrobju vasi, streljanja. Pripovedovali so z grozo na obrazu, prestrašeni da bodo prišli po njih če bodo preveč rekli, sama pa sem odrivala te zgodbe in bila ponosna, da učim zgodovino. Tisto zgodovino, ki so nam jo potrjevali naši nadzorniki, državni strokovnjaki in ugledni zgodovinarji. Pravo zgodovino, kako je Tito s partizani osvobodil našo državo fašistov in nacistov, kako je rešil Slovence pred pogubo od Nemcev in Italijanov.
Zadnje čase vse več dejstev prihaja na dan. Na podlagi dokumentov, zgodovinskih virov, arheologije se počasi izrisuje prava zgodovina tistega časa. Ob branju prispevka na vašem portalu sem najprej dvomila v napisano, tega nas niso učili v šoli, na univerzi, tega nisem učila v šoli! Šele, ko sem na koncu prebrala da ste prispevek pripravili na podlagi dokumenta, odkritega leta 2002 v Ameriki sem se spomnila na vse starce in njihove zgodbe. Takrat jim nisem verjela, danes obžalujem da jim nisem!
Zato bi vsem tistim, ki dvomijo v zgodovino, dvomijo v zapisano povedala naslednje. Stalin je bil znan po svoji okrutnosti. Tudi za njega šele zdaj prihajajo na plano vse njegove okrutnosti. Kar je bila takrat državna skrivnost in še danes ne najde mesta v javnosti pa je Stalinova šola falsifikacije zgodovine. Stalin je po svojih čistkah in usmrtitvah ukazal izbris ljudi iz zgodovine. Na internetu je danes precej slik, ki kažejo te primere in nekaj vam jih prilagam. Prosim objavite jih! Naj ljudje vidijo, kako lahko je bilo že takrat ljudi izbrisati iz zgodovine. Kako lahko je država spreminjala svojo zgodovino že takrat in v njo nihče ni dvomil. To isto so počeli v Jugoslaviji! Spreminjali so zgodovino, da jim je ustrezala in kot so hoteli izbrisati žrtve iz zgodb starcev, so brisali svoje napake in zmotne odločitve!
Zgodovino pišejo zmagovalci, ampak končna zgodovina je samo ena. Tista, ki je resnična in jo lahko potrdimo na več koncih z različnimi dokumenti, dokazi, izkopaninami…
Čeprav bodo imeli nekateri težave s pravo zgodovino, z njenim sprejemanjem ki gre proti njihovim prepričanjem, pa pomislite na vse ljudi, ki zanikajo klimatske spremembe. Doživljamo jih, zanje imamo dokaze pa jih nekateri še vedno zanikajo! Nanje gledamo z dvomom, ali so normalni? Kako so potem normalni lahko tisti, ki ob vseh dokazih zanikajo pravo zgodovino in še naprej slepo vztrajajo pri lažeh bivšega sistema? Sama jim ne verjamem več, je preveč dokazov, ki govorijo nasprotno!
upokojena tovarišica in učiteljica zgodovine
