Pripravljalna dela so se z izvlečnim tirom že začela, pridobili smo celo EU sredstva za njegovo gradnjo, pa vendar bo II Tir do odločitve Ustavnega sodišča ostal zgolj na papirju. Pod vprašajem je z odločitvijo Vrhovnega sodišča o ustavni presoji Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter Zakona o volilni in referendumski kampanji celo izid referenduma na katerem smo o ZIUGDT sploh odločali.
Šparat je treba, pa naj stane kolikor hoče
Referendum, katerega Predsednik DZ-ja Brglez ni želel razpisati ob predsedniških volitvah in smo za njegovo izvedbo porabili okoli 4 milijone € bi tako lahko uvrstili v kategorijo posvetovalnih pobud, kot je bil tisti o nedeljskem delovnem času trgovin nekaj časa nazaj. Zopet aktualna tema, še toliko let po ljudski odločitvi na posvetovalnem referendumu, primerna za nabiranje političnih točk. Za sodelovanje z Italijo v povezovanju goriških železniških prog bi morala Slovenija vložiti zgolj 3 milijone €, pa smo raje še 1 milijon več porabili za raziskavo javnega mnenja.
Celo že pridobljena EU finančna sredstva, katera so bila verjetno že namenjena tudi plačilu izgradnje izvlečnega tira, bo morala Slovenija vračati, vseh 109 milijonov €, čeprav je del denarja že porabljen. Tudi za podjetje 2TDK, ki se s svojimi stroški že približuje pol milijonu € državnih prejemkov od nastanka leta 2016, je obstoj tega zakona pogoj za začetek njegovega poslovanja. Pa vendar podjetje obstaja, izplačuje plače zaposlenim in nekako posluje, čeprav zakonska podlaga za njegovo delovanje niti še ni potrjena.
Skladne z ustavo zakonske podlage za presojo pritožbe na Vrhovnem sodišču ni, zato je to zadevo preložilo na Ustavno sodišče ter “predlagalo, da zadevo obravnava absolutno prednostno.”
Sebastjan J
