Slovensko sodstvo je kriminalnim združbam daleč naokoli poznano kot prijazno, saj največkrat sodne procese proti kriminalcem spremeni v odškodninske tožbe teh kriminalcev proti državi. Tak primer smo doživeli v procesu Balkanski bojevnik, napoveduje se tudi v procesu proti Kobram. Pa ste vedeli, da so Slovenska sodišča najdražja v Evropi? Da imajo Slovenska sodišča tudi največ sodnih zaostankov in so glede na število prebivalstva najbolj zapolnjena tako s sodniki, kot z delavci v Evropi? Ter, da Slovenska sodišča z več kot 80% med sodniki dominirajo ženske?
Evropska Komisija je v tem letu izdala prek 600 strani dolgo poročilo o učinkovitosti sodnega sistema posamezne članice EU. Med številkami in statistiko pa so bili zajeti številni podatki, ki naslikajo precej jasno sliko stanja slovenskega sodstva. Raziskava je zajemala podatke od leta 2010 do leta 2016, spodaj pa si lahko preberete posamezne ugotovitve.
Najdražje sodstvo v EU
V letu 2016 je prek davkov vsak davkoplačevalec za Slovensko sodstvo odštel 78.8 €, kar Slovenijo uvršča v sam vrh proračunskih sredstev namenjenih za sodišča. Tako se uvrščamo pred Švedsko (68.2 €), Španijo (67.6 €) in Nizozemsko (61.3 €) na prebivalca.
Tudi po številu sodnikov na število prebivalcev je Slovenija do nedavnega še ponosno prednjačila pred ostalimi članicami EU-ja. Tako je imela Slovenija še leta 2014 kar 44.9 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, kar jo je uvrščalo v sam vrh EU-ja glede števila sodnikov, v zadnjih 2 letih pa nas je prehitela zgolj Hrvaška.
Tudi po številu zaposlenega sodnega osebja brez sodnikov, je Slovenija ponosna zmagovalka, saj imamo na 100 tisoč prebivalcev kar 161 zaposlenih na Slovenskih sodiščih. Za primerjavo, Hrvaška (140), Poljska (112), Danska (28), Irska (20).
Dodatna neenakost Slovenskega sodstva pa je tudi razdelitev sodniških halj glede na spol. Slovenija je edina država v EU poleg Latvije, ki ima tako neproporcionalno razporejeno sodno delo po spolu.
Najbolj neučinkovito sodstvo v EU
Glede na visoko število zaposlenih, sodnikov in drugega sodnega osebja pa bi lahko pričakovali vsaj učinkovito delo Slovenskega sodstva. Ne. Tudi temu ni tako, saj je bila Slovenija po številu sodnih zaostankov še leta 2014 v samem vrhu EU-ja, leta 2016 pa smo zasedali tretje mesto med EU članicami.
Zgovorne so tudi vse odločitve ESČP zoper sodbe Slovenskega sodstva, ki največkrat nazaj v Slovenijo pridejo s težko odškodninsko tožbo. Zgovorni so primeri, kjer so disciplinski postopki zoper sodnike samo premiki znotraj Slovenskega sodstva iz ene na drugo sodniško klop. Zgovorne so odškodninske tožne kriminalcev, ki med kolesjem Slovenskega sodstva spolzijo nazaj na prostost.
Slovenija potrebuje reformo Slovenskega sodnega sistema, saj je trenutni sistem popolnoma neučinkovit, predrag in škodljiv za poštene državljanke in državljane.
Sebastjan J
