Po desetletjih fašističnega zatiranja in terorja, je ob koncu največje svetovne morije na primorskem ozemlju Slovenije zopet svobodno zadonela slovenska beseda, brez strahu prebivalcev po uničenju njihovega obstoja. Delna vrnitev Primorske k matični domovini je tako pomenila osvoboditev na tisoče Slovenk in Slovencev izpod italijanskega fašističnega jarma, ki jih je dolga desetletja tlačil in uničeval.
Praznik, katerega je leta 2005 uvedla takratna Vlada Janeza Janše, obeležuje 15. September leta 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba Italije z 21. državami, med njimi tudi z Jugoslavijo, ki ji je nato pripadel del Primorske Slovenije.
Obeležitev praznika v svojem bistvu združuje nacionalno zavest in državni ponos, saj je s to priključitvijo na velikem območju Slovenije, slovenščina zopet postala uradni jezik. Takratni prebivalci pa so z delno priključitvijo slovenskega primorskega ozemlja spet postali nacionalni del slovenske matice. Zato je duh nacionalnega ponosa in veselja nad doseženim delnim političnim uspehom nacionalne teritorialne politike takratnega časa, še danes živ v vseh prebivalcih Primorske, ki se kaže tudi v številnem obisku posameznih obeležij.
Na osrednji prireditvi, ki se bo pričela danes ob 11. uri so svoj obisk napovedali tudi visoki državni funkcionarji, od predsednika države Boruta Pahorja, do predsednika vlade Marjana Šarca in njegove ministrske ekipe.
Uredništvo
