Zahteva policijskega sindikata po vrnitvi počitniških domov na Debelem rtiču ob zaostrovanju stavkovnih zahtev v Oktobru 2018 je pozitivno odmevala v slovenski javnosti.
»Z enostranskimi posegi ste neutemeljeno in brez pravne podlage ter brez socialnega dialoga (postopka obveščanja, posvetovanja in dogovarjanja) edino letovišče na morju, ki je bilo namenjeno za regeneracijo, počitnice, izobraževanje, rehabilitacijo zaposlenih MNZ in organoma v sestavi, ki so znaten delež sredstev prispevali kar sami za investicije pri gradnji počitniških kapacitet, ukinili in prenesli na razpolago Uradu vlade za oskrbo in integracijo beguncev.« je neutemeljeno odtujitev letovišča takrat komentiral predsednik PSS Radivoj Uroševič, ter dodal poziv, da vlada Marjana Šarca prekliče omenjene akte. PSS je takrat še napovedal, da če odziva vlade ne bo prejel glede navedenega, »bomo prisiljeni uporabiti vsa ostala pravna sredstva.«
Stavka zaključena, Debeli rtič ostal azilantom
Ob podpisu stavkovnega sporazuma pa se je izkazalo, da so bile velike besede PPS-ja o uporabi vseh razpoložljivih sredstev za vračilo letovišča na Debelem rtiču le velike besede in prazne grožnje. Policisti so se zadovoljili zgolj z izboljšanjem finančnega položaja, ki se bo financiral iz vse višjih davkov in dajatev za navadne državljane, v zahtevi po vrnitvi svojega pa so policisti pokleknili pred vlado.
Debeli rtič tako ostaja del kontingentnega načrta RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe azilantov. Ob tem se je torej potrebno vprašati, koga bodo policisti zaščitili v prihodnosti ob morebitnem izrednem stanju, kot ga gledamo sedaj po zahodni in severni Evropi? Slovenske državljane, ali po ukazu vlade nove prišleke, ki jim vlada že sedaj namenja več pozornosti, sredstev in zaščite, kot Slovenkam in Slovencem?
Uredništvo
