Na predlog Evropske komisije so prejšnji teden notranji ministri v Bruslju razpravljali o predlogu vzpostavitve evropske enote 10.000 varuhov meje do leta 2020. Z utrditvijo zunanje meje želi EU ponovno vzpostaviti normalno delovanje schengenske meje in premakniti prenovo azilnega sistema iz mrtve točke. Odprtih vprašanj, predvsem glede suverenosti posameznih članic je še precej, slovenski notranji minister Boštjan Poklukar pa je zatrdil, da 200 pripadnikov za Slovenijo ni sprejemljiva številka, saj je »v tem trenutku ne moremo zagotoviti.«
Avstrija bo še naprej varovala svojo južno schengensko mejo
Zasedanje je vodil avstrijski notranji minister Herbert Kickl, potekalo pa je v luči ponovnega podaljševanja nadzora na notranjih mejah EU, ki ga je med drugimi na meji s Slovenijo podaljšala tudi Avstrija. Prav tako je minister Kickl zavrnil očitke slovenskega kolega Poklukarja, da očitkov o neupravičenem nadzoru Avstrijsko-Slovenske meje ne razume in da je njegova primarna naloga zagotavljati varnost Avstrijcev.
Kickl je vztrajal pri ohranjanju nadzora na Avstrijski južni meji, dokler ne bo ustrezno zaščitena zunanja meja EU-ja, ki bo omogočala normalno delovanje schengenskega območja. Po njegovih besedah ravno sestanek ministrov v Bruslju in njihova razprava o zaščiti zunanje meje kaže, da Slovenija ne opravlja učinkovito svoje naloge nadzora zunanje schengenske meje.
Slovenski notranji minister Poklukar je v odzivu na očitke avstrijskega kolega Kickla zatrjeval, da Slovenija učinkovito zagotavlja nadzor schengenske meje. To naj bi po njegovih besedah ob obisku Šarca v Berlinu potrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Slovenske želje in kruta realnost ilegalnih migracij
Poklukar je po srečanju povedal, da si želi nadaljnjega dialoga z Avstrijo, saj da je nadzor na meji moteč tako za avstrijske in slovenske ter vse ostale državljane, ki prehajajo to mejo. »Želim si, da Avstrija to čim prej razrahlja ali odpravi.« je Poklukar zaključil svoje želje ob koncu srečanja.
Na samem srečanju pa je slovenski minister kolege iz drugih članic EU seznanil s stanjem na zahodnobalkanski migracijski poti, ki se nikakor ne izboljšuje. Stanje pa lahko v kratkem postane alarmantno, še posebno zaradi zaskrbljujočih razmer števila ilegalnih migrantov v BiH.
Dejstvo da slovenska policija ujame zgolj četrtino vseh ilegalnih migrantov na poti skozi našo državo proti zahodu, ne govori v prid Sloveniji in Poklukarjevim trditvam, da ustrezno varujemo balkansko schengensko mejo.
Zapleti okrog enote varuhov meja in prenove EU azilne politike
Predlog Evropske komisije da ima agencija lastno osebje in opremo ter da lahko njeni člani pod pristojnostjo in nadzorom članice, kjer so nameščeni, izvajajo tudi druge naloge, na primer preverjanje identitete in odločanje o vstopu ljudi na zunanji meji v državo, je med ministri sprožil polemike. Največ zadržkov je bilo okrog nacionalne suverenosti, evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je zadržke ministrov označil za posledico “nesporazumov” in zatrdil, da odgovornost za zaščito zunanje meje EU-ja ostaja v rokah članic, ki se nahajajo ob zunanji meji.
Ministri so spregovorili tudi o stanju pogajanj o prenovi skupnega azilnega sistema, ki ga nikakor ne uspejo spraviti iz mrtve točke zaradi spornih obveznih begunskih kvot, katerim nasprotujejo številne članice EU-ja, med njimi tudi države Višegrajske skupine.
Uredništvo
