“Žigosanje točno določene skupine udeležencev v prometu, ker dostavljajo hrano po Ljubljani, je nedopustno,” je ocenil ekonomist in nekdanji minister dr. Matej Lahovnik. Vprašal se je še, ali varuh človekovih pravic in informacijska pooblaščenka ne vidita ovir, da mlade, ki dostavljajo hrano po Ljubljani, oštevilčijo z namenom ovajanja in kaznovanja. Z vprašanji smo se na dotična obrnili tudi mi, odgovora smo naknadno tudi prejeli in sta objavljena v celoti. Ljubljanski šerif Zoran Janković pa medtem menda tudi razmišlja, da bi dostavo v centru enostavno kar prepovedal.
Na novinarski konferenci je ljubljanski župan Zoran Janković predstavil dogovor z dostavljalci hrane, ki naj bi bili med rednimi kršitelji cestnih predpisov. Dostavljalci bodo morali po novem imeti na torbi številko – če bo dostavljalec divjal, ga bodo lahko ostali udeleženci v prometu prijavili, sledila bo identifikacija in lahko tudi kazen, poroča 24ur. “Ta predlog je najmanj boleč,” je Janković, čigar vnovično kandidaturo je pred kratkim podprl tudi Robert Golob, komentiral dogovor, da bodo dostavljalci Wolta in Glova imeli na torbah številko.
Po besedah predstavnika Wolta naj bi večina njihovih dostavljalcev sicer upoštevala predpise, šlo naj bi zgolj za peščico kršiteljev – s čemer pa se Janković ne strinja. “Kršiteljev ni le peščica, jih je kar veliko. Ne razumem nekoga, ki pravi, da se mu tako mudi, a ima vseeno toliko časa, da napade dva naša redarja,” je še povedal ljubljanski župan. Mimogrede, tudi Jankovićevi redarji niso ravno nedolžni – nedolgo nazaj je po družabnih omrežjih zaokrožil posnetek, iz katerega je bilo razvidno, kako je redar s kolesa nasilno potegnil gospoda. Po poročanju 24ur si je posnetek ogledal tudi strokovnjak s policijskimi pooblastili in ocenil, da so redarji ravnali nestrokovno – na redarstvu pa so zatrdili, da je bila uporaba sile upravičena, nasilno ravnanje je zagovarjal tudi Janković.
Janković bi v centru prepovedal dostavo hrane
“Redarji, policija, moji sodelavci in jaz bodo sedaj opazovali, ali se stanje izboljšuje. Pokazatelj razmer bo tudi število prijav,” je za 24ur povedal Janković in dodal, da ne izključuje možnosti, da bi uvedli prepoved dostave v centru Ljubljane. Največ prijav so po njegovi besedah prejeli na Čopovi ulici, na Hribarjevem ter Cankarjevem nabrežju. Več let so na občini razpravljali tudi o o tem, ali naj peš cono zaprejo tudi za kolesa. Nato so se raje odločili, da bodo kolesarje osveščali o pomenu varne vožnje. Ali pa se morda v to prepoved niso podali zaradi sistema izposoje koles BicikeLJ, ki županu na volitvah morda prinese še kak dodaten glas? Janković je še pojasnil, da bo ljubljanska komunala pobrala skiroje, ki ne bodo odloženi na primernih mestih – “deset smo jih že pospravili v shrambo,” je dejal ljubljanski šerif.
“Župan občine Ljubljana, ki mesto podreja profitnim interesom, in izkoriščevalske korporacije, ki ne zaposlujejo ljudi, za nevarnost v prometu krivijo delavce/-ke kurirje/-ke,” so se ogorčeno odzvali v Sindikatu Mladi plus ter izpostavili, da v sindikatu skupaj s kurirkami in kurirji zahtevajo, naj Wolt in Glovo uredita dostojne delovne pogoje in plačilo za vse, ki pri njih opravljajo delo – namesto da se delavce in delavke žigosa s številkami kot živino. “MOL pa naj poskrbi za dostojno bivanjsko okolje z urejeno kolesarsko infrastrukturo, ki bo prilagojena tistim, ki v Ljubljani bivamo in delamo,” so še poudarili.
Odgovor varuha človekovih pravic
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) v zvezi z identifikacijskimi številkami torb dostavljavcev hrane doslej ni prejel nobene pobude. Če bo Varuh prejel tako pobudo, jo bo kot vedno do zdaj obravnaval v skladu z njegovimi pristojnostmi. Izpostavljamo pa, da je Varuh pristojen za obravnavo očitkov o kršitvah človekovih pravicah, ki naj bi jih storili državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil v Sloveniji. Varuh po ustavi in zakonu nima pooblastil do zasebnega sektorja, zato ne more posredovati v primerih, ko pravice krši npr. zasebno podjetje. Lahko pa v tovrstnih primerih opozarja državne organe, organe lokalne samouprave in nosilce javnih pooblastil, ki nadzorujejo delo podjetij. Pri Varuhu že leta opozarjamo na problematiko prekarnih oblik dela, predvsem med mladimi. Preučiti bi bilo treba tudi vzroke za prehitro in “nevarno” vožnjo dostavljavcev hrane ter pripraviti analizo o pogostosti zaznanih kršitev cestnoprometnih predpisov z njihove strani. Varuh meni, da bi bila z vidika sorazmernosti kot prvi ukrep najbolj smiselna uvedba ustreznega obveznega usposabljanja za kolesarje dostavljavce, tudi če delajo preko s.p.-jev.
Odgovor informacijskega pooblaščenca
V zvezi z vašimi vprašanji glede dogovora o obveznem označevanju dostavljavcev hrane s številkami, ki naj bi jih po poročanju medijev morali imeti dostavljavci hrane na svojih torbah, Informacijski pooblaščenec (IP) pojasnjuje, da izven inšpekcijskega postopka zadeve ne moremo konkretno komentirati, zato splošno pojasnjujemo, da delodajalec načeloma lahko obdeluje osebne podatke zaposlenih, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Uporaba identifikacijskih tablic ali številk, če bi jih določil delodajalec zaradi lažje organizacije dela za svoje zaposlene oz. osebe, ki opravljajo delo za delodajalca, bi načeloma lahko bila dopustna. Prav tako lahko v skladu s 106. členom ZVOP-1 upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo celo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. V konkretnem primeru je torej bistveno vprašanje, ali gre za obdelavo osebnih podatkov s strani delodajalcev za namen izvajanja delovnih nalog ali načrtuje morda mestna občina vzpostavitev posebnih novih zbirk osebnih podatkov. O tem IP nima podatkov, iz medijskih objav pa slednje tudi sicer ne izhaja. IP še pojasnjuje, da mestna občina ni zakonodajalec v smislu 38. člena Ustave in z odloki ali drugimi akti ne more predpisovati zbiranja in obveznih obdelav osebnih podatkov, za katere ne obstaja ustrezna druga pravna podlaga oz. za katere tega ne določa zakon. Privolitev npr. v takem primeru ne more biti pravna podlaga za zbiranje, ki bi bilo obvezno.
Vir: Nova24tv.si, Sara Bertoncelj
