Zimska kraška otožnost

Letni časi vsak po svoje zaznamujejo pokrajino in ji nadenejo novo preobleko. Zimski meseci pa na krasu pustijo še poseben pečat, saj ga slečejo njegovega zelenja in razkrijejo njegov goli kamen, ki v kapljah dežja dobi svojo otožno sivino.

O kraški zimi in njeni negostoljubnosti je pisal tudi Kosovel;

Zunaj sneži

Saj ne bom tožil — prijeten,
prijeten je oster hlad,
ko zunaj sneži, in drug
moj edini je glad.
Ko padajo svetle snežinke
na tihi moj hram —
to drevje, zidovi stolpovi,
edino so, kar imam ─ ─

Tako mi snežijo pravljice drobne
v samotne oči.
Ko volna snežena zadosti bo topla,
mi duša zaspi.

Kakšen kras je vam bolj všeč, pa presodite sami v spodnji primerjavi v Kazljah.

Kras obsijan s poletnim soncem

Kraška golota v zimskih mesecih

Sebastjan J