Danes Evropa obeležuje vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, ki so za seboj pustili na desetine milijonov mučenih in mrtvih po Evropi. 23. Avgust je bil izbran zaradi podpisa Pakta Ribbentrop-Molotov na ta dan leta 1939, s katerim sta si Stalin in Hitler razdelila Poljsko, s tem pa začela največji oboroženi konflikt v zgodovini, ki se je zaključil z uporabo atomskega orožja.
Milijoni sestradanih žrtev
Leto 1933, ko je Hitler v Nemčiji šele dodobra prevzel oblast s svojo Nacional-socialistično stranko, je bilo črno leto za Ukrajino. V tem letu je po ukazu Stalina zaradi umetnega sovjetskega ustvarjanja pomanjkanja hrane v Ukrajini umrlo preko 7 milijonov ljudi. Sovjetsko etnično čiščenje Ukrajine je danes poznano pod imenom HOLODOMOR, več kot 25 EU držav pa priznava sovjetski genocid nad ukrajinskim prebivalstvom.
O sovjetskih grozodejstvih nad Ukrajino so poročali tudi nekateri ugledni zahodni časopisi. Žito, ki ga je po ukazu Stalina zasegla sovjetska oblast v Ukrajini je bilo po njegovem ukazu poslano tudi v Nemčijo, kot darilo ideološkemu partnerju Hitlerju.
Sodelovanje med nacionalnimi in internacionalnimi socialisti
Po napadu na Poljsko iz zahoda s strani nacistične Nemčije in iz vzhoda Sovjetske zveze, sta tajni policiji obeh držav, tako sovjetska NKVD in nacistični Gestapo uredili več sestankov med svojimi člani na Poljskem. Prvo srečanje je bilo 27. Septembra 1939 v Brześću, nato so sledili Oktobra in Novembra v Lwówu in Przemyślu, od 6. do 9. Decembra v Krakówu in Zakopanah, ter Februarja 1940 zopet v Zakopanah ter Marca 1940 zopet v Krakówu. Na teh srečanjih so se agentje Gestapa od svojih sovjetskih kolegov učili metod mučenja, zasliševanja in drugih uporabnih trikov za agente tajnih policij.
Zapuščina krvavih diktatorjev
Danes se ocenjuje, da so socialistični diktatorji, med katere lahko pripisujemo Stalina, Hitlerja, Zedonga, Pota, Castra in Tita med drugimi, za seboj pustili od 85 do 100 milijonov mrtvih. V primerjavi med Titom in Mussolinijem v številu žrtev, se Tito uvršča celo pred italijanskega fašističnega diktatorja. Mussoliniju namreč pripisujejo okrog četrt milijona žrtev, med tem, ko je bil Tito odgovoren za preko pol milijona smrtnih žrtev.
Evropa je leta 2009 sprejela Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero so evropske države, za razliko od Slovenije obsodile vse totalitarne režime. Slovenija pa se je z resolucijo zgolj seznanila in tako zavrnila obsodbo Fašizma, Komunizma in Nacional-socializma.
Uredništvo