Vpliv nezakonitih migracij na življenje v obmejnih občinah

Včerajšnje srečanje štirih županov obmejnih občin in ministra za notranje zadeve. FOTO: gov.si

LJUBLJANA – Zadnji statistični podatki kažejo, da si navala ilegalnih migrantov in težav, ki jih s tem povzročajo, niso izmislili zaskrbljeni državljani, pripadniki te ali one stranke, ampak gre za perečo težavo, katero naša vlada ni hotela, ali ni zmogla reševati učinkovito. Očitki lokalnih oblasti in prebivalcev obmejnih naselij so, opirajoč se (tudi) na številke, objektivni, stanje pa alarmantno; slovenska policija je od januarja letošnjega leta do novembra 2019 obravnavala preko 15 tisoč nezakonitih prehodov slovenske meje, kar je dobrih 70 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

 

V migrantsko problematiko poleg ilegalnih odlagališč smeti sodijo slab telefonski signal, ceste in osvetljava naselij, preobremenjeni zdravniki ter pomanjkljiva gasilska oprema.

 

Prav ilegalni migranti pa, tako štirje župani obmejnih občin na včerajšnjem sestanku z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem, kjer prebežniki največkrat prečkajo hrvaško – slovensko mejo, povzročajo dodatne težave. Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj, Emil Rojc, župan Občine Ilirska Bistrica, Ivan Črnkovič, župan Občine Kostel in Sebastian Toplak, župan Podlehnika so poudarili, da s policijo in vojsko dobro sodelujejo, opozorili pa, da bi bilo treba popraviti občinske ceste, omogočiti boljši telefonski signal, da bi občani v primerih, ko potrebujejo pomoč, slednjo sploh lahko poklicali.” Na ogroženih področjih je premalo razsvetljave, so naselja, ki razsvetljave sploh nimajo,” je pojasnil župan Rojc. Občinam morajo zagotoviti dodatno gasilsko opremo, nadomestiti izpad dohodkov v kmetijstvu in turizmu, zdravnike, ki zaradi navala nezakonitih prebežnikov trpijo, pa razbremeniti.

 

 

Notranji minister meni, da bi lahko denar dobili iz sklada Evropske unije za notranjo varnost, v prihajajočem letu pa tudi iz državnega proračuna: ” 31 tisoč evrov je bilo letos izplačanih za odvoz smeti”, je izjavil. Od tega je šel največji znesek ilirskobistriški občini – 17 tisoč evrov.

Župani obmejnih občin so bili z dialogom v delovni skupini zadovoljni. Bodo pristojna ministrstva, ki naj bi pomagala, obljube tudi izpolnila?

M. K.