Čeprav se zgodba o 2. tiru med Divačo in Koprom vleče že več mandatov, ob nastopu trenutne vlade projekt ni imel preveč obetavnih začetkov, resorni minister Peter Gašperšič pa je ob prevzemu funkcije Infrastrukturnega ministra celo izjavil:
»Glede na to, da so se tokovi že preusmerili z območja Slovenije in da gredo večinoma po Italiji in Avstriji, je vprašanje, ali bi z drugim tirom, kot je bil zamišljen, dejansko imeli dovolj prometa, da bi bil ekonomsko upravičen.«
Tako je pomiril javnost, da prihajajoča vlada morda le ne bo gradila megalomanskih preplačanih spomenikov, kot se je to že dogajalo v preteklosti.
Projekt je za trenutno vlado tako ostal na stranskem tiru, nato pa so v Luki Koper potekali pogovori o posodobitvi prometne infrastrukture in odpravljanju ozkega grla enotirne železnice Divača – Koper. To naj bi bil nato razlog za pripravo na izgradnjo drugega tira. Vlada je konec junija 2016 ustanovila projektno podjetje 2TDK in pričela z iskanjem morebitnih zasebnih ali drugih investitorjev, k sodelovanju pa je povabila celo države iz zaledja. Kljub obetavnim obljubam ministrov o interesu vlagateljev pa je danes na računu podjetja 2TDK le 250 miljonov evrov zgolj slovenskega davkoplačevalskega denarja, za projekt Drugi tir Divača – Koper pa smo z začetkom leta 2017 že porabili 52 miljonov evrov tega denarja, kar seveda ne vključuje gradbenih del, pač pa le pripravo dokumentacije za izgradnjo ter plač zaposlenih na 2TDK.
Vprašanje, ki se posledično zastavlja, je, ali bi bila lahko izgradnja drugega tira cenejša?
Slovenija ima zdaj že zgodovino preplačanih projektov, med katere bi lahko uvrstili izgradnjo avtocest, sanacijo slovenskih bank in učni primer TEŠ 6, zaradi katerega se v zadnjem času vse bolj pojavljajo zaskrbljeni dvomi javnosti o transparentnosti in namenski porabi sredstev pri projektu Drugi tir.
Vlada pa je slepa in gluha za pomisleke državljank in državljanov v aprilu sprejela Zakon o drugem tiru ter ga po izglasovanju veta na zakon spet potrdila v začetku maja. Da imajo strahovi o korupcijskem potencialu projekta realno osnovo, pa v zadnjem času kaže tudi vsa večja podpora predlaganemu referendumu s strani Davkoplačevalci se ne damo, ki je po trditvah nekaterih medijev (rtvslo.si, sta.si) že prejel zadostno število podpisov. Kljub temu pa organizatorji referendumske iniciative nadaljujejo z zbiranjem podpisov, saj se bojijo, da bi vlada v poskusu preprečitve izvedbe referenduma zavrgla ali izničila določen del podpisov.
Da je projekt Drugi tir zastavljen preveč megalomansko za slovenske razmere in posledično neizvedljiv za slovenske davkoplačevalce, je opozarjal že dr. Jože Duhovnik. Njegov projekt je zastavljen z dograditvijo drugega tira na obstoječi trasi ter dodajanja le 4 km novogradnje tirov skozi predor ter celovita obnova obstoječe enotirne povezave, za kar bi bilo treba odšteti polovico manj sredstev kot jih načrtuje vlada.
V Kopru najprej za referendum, nato proti
Koprski občinski svetniki skupaj z županom Popovićem so najprej podprli referendumsko pobudo proti preplačilu gradnje drugega tira, a se je županovo mnenje po posredovanju predsednika vlade Mira Cerarja spremenilo, tako župan kot Občinski svet pa so posledično umaknili podporo referendumskemu predlogu, saj naj bi vlada zbližala stališča s koperskimi pogledi in tudi pristala na izgradnjo dvotirne proge.
Dejstva, ki jih vlada ne želi razkriti s povezanim projektom, pa so:
– da zaradi trenutne situacije v gradbeništvu Slovenija nima gradbenega podjetja, ki bi imelo reference za gradnjo predorov ali viaduktov v takšnem obsegu, kar pomeni, da bomo za 15 km proge potrebovali tuja gradbena podjetja, domačim pa bo tako preostala izgradnja le slabih 12 km.
– 1,2 milijarde evrov, namenjenih za izgradnjo enega tira, je namenjeno izključno izgradnji enega tira, stroka pa opozarja, da tudi prvotna povezava med Divačo in Koprom potrebuje celovito obnovo infrastrukture, kar bi po mnenju nekaterih strokovnjakov ceno projekta dvignilo še za eno milijardo evrov, na končni znesek 2,2 milijarde evrov; v primeru gradnje dvotirne železnice pa se stroški gradnje zopet dvignejo od prvotne 1,2 milijardi € zaradi širjenja tunelov, viaduktov.
– da obstajajo cenejši in smotrnejši načini za izgradnjo dodatnega tira, a vlada namerno ignorira te predloge v korist svojega predragega predloga trase.
Da je vlada odločna realizirati megalomanski projekt 2. tir ne glede na morebitne ovire na poti, kaže tudi Cerarjeva avtokratska izjava, da referenduma o drugem tiru ne bo! Kljub temu se je zbiranje podpisov za referendum pričelo 19. maja, svoj glas v znak podpore nasprotovanju preplačila 2. tira pa lahko oddate na vseh Upravnih enotah ali Krajevnih uradih v času uradnih ur, izpolnjene obrazce pa nato pošljete po pošti na naslov: REFERENDUM DRUGI TIR, pp.122, 1000 Ljubljana ali oddate svoj glas prek elektronskega obrazca na povezavi http://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=3125.
Sebastjan J
