“Vse, kar objavljamo volivci, je dovoljeno. Prepoved velja za organizatorje sistematičnih kampanj, prepovedani so torej oglasi in neposredno nagovarjanje volivcev,” je pojasnil pravnik Jurij Toplak, ki meni, da je uporaba izraza “volilni molk” neustrezna in da se od leta 2016 uporablja izraz “prepoved javne volilne propagande”, ki pa mora za obstoj izpolnjevati določene pogoje.
Danes ob polnoči nastopi volilni molk, toda pravnik Jurij Toplak je večkrat pojasnil, da imamo v Sloveniji izraz “prepoved javne propagande” in ne “volilni molk”, ki se danes še kar uporablja, saj naj bi od tega, kar je bilo prepovedano do leta 2016, danes ostalo le še majhen odstotek. Dovoljene so vse razprave in komentiranje, saj Zakon o volilni in referendumski kampanji namreč omenja le, da je prepovedana javna volilna propaganda, ki jo je leta 2016 Vrhovno sodišče tudi definiralo.
Javna propaganda obstaja, če izpolnjuje določene pogoje, ki jih je Vrhovno sodišče določilo leta 2016, in sicer:
- prisotno mora biti vplivanje ali poskus vplivanja na volivce,
- objava mora biti javna
- ravnanje mora biti načrtno in sistematično,
- objava mora biti ponovljena večkrat ali del širšega sistematičnega sklopa,
- namen objave ne sme biti polemični, strokovni ali običajno pogovorni, ampak izključno propagandni.
V zakonu je izraz volilni molk omenjen le na treh mestih, v desetem členu pravi, da je v času volilnega molka prepovedano lepiti in nameščati nove plakati in v enajstem členu, ki navaja, da se z globo od 700 do 2500 evrov kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki plakatira v času volilnega molka, z globo od 150 do 400 evrov pa se kaznuje za prekršek posameznik, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z določbami 8. in 9. člena tega zakona, oziroma lepi in namešča nove plakate v času volilnega molka.
Intervju je javna propaganda
Po mnenju Toplaka, je v obdobju pred volitvami medijem dovoljeno komentiranje pod članki, objavljanje novic in člankov o kandidatih, ki so lahko nevtralni, negativni ali pozitivni. Prav tako jim je dovoljeno komentiranje komentarjev o kandidatih, njihovih fotografij, pisem bralcev in izjav volivcev. Kot morebitno “javno propagando” pa je izpostavil konkreten intervju s članom, je dejal Toplak, poroča Siol.
Pristojnost za preverjanje ima inšpektorat
Toplak je pojasnil, da državna volilna komisija glede volilne kampanje in volilnega molka nima nobenih pristojnosti in da celotno odgovornost za to nosi inšpektorat. Sam meni, da bi bilo potrebno razmisliti, ali so take omejitve v smislu volilnega molka sploh smiselne, pri čemer je mnenja, da bi morali prepoved izvajanja shodov na dan glasovanja ter objavljanje vzporednih volitev in javnomnenjskih raziskav ostati, ostalega pa je bolj malo, zato ne igra vloge. Direktor državne volilne komisije Dušan Vučko je dejal, da so bili časi prej, ko je bil že en letak preveč v nabiralnik kršitev, drugačni.
Vir: Nova24TV, Tanja Brkić
