V državni zbor je bil poslan osnutek šestega protikoronskega paketa pomoči, težak milijardo evrov. Minister za finance Andrej Šircelj in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek sta predstavila nabor ukrepov, ki so vključeni v šesti paket pomoči. Največ pomoči v tej fazi namenjajo gospodarstvu. Predlog zakona med drugim prinaša subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, delno nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora, zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet.
Vlada je sporočila, da je bilo zaradi ponovne razglasitve epidemije potrebno sprejetje novega PKP6, nekatere ukrepe iz petega svežnja, ki so bili sprejeti še pred razglasitvijo ponovne epidemije covida-19, pa so morali dopolniti. Prav tako je bilo smiselno nekatere ukrepe iz prvega svežnja znova aktivirati, to so subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo, katerega najvišji možni znesek 890 evrov bruto se s tem zakonom zvišuje na 1800 evrov bruto. Nekatere ukrepe iz tretjega svežnja kot je na primer podaljšanje subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, so podaljšali. Ukrep subvencioniranje čakanja na delo se bo podaljšal do konca januarja, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa pa do konca junija prihodnje leto. Do včeraj je Zavod za zaposlovanje prejel kar 13 tisoč vlog za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za 60 tisoč zaposlenih. Z omenjenima ukrepoma je po ocenah ministra za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Cigler Kralja bilo ohranjenih 300 tisoč delovnih mest.
Nosilec paketa PKP6 minister Andrej Šircelj je poudaril, da s protikoronskimi paketi država želi pomagati gospodarstvu, posredno s tem tudi državljanom. Tako je minister navedel primerjavo, da je bilo v maju nekaj več kot 90 tisoč brezposelnih, v oktobru je bilo to število nižje, saj je v evidence vpisanih 83 tisoč iskalcev zaposlitve. Ukrepi so ciljani na posamezne prizadete dejavnosti, od teh najbolj izstopajo storitvene dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo.
Minister za finance Andrej Šircelj (Foto: STA)
Med ukrepi v sklopu ministrstva za finance izstopa poroštvena shema, ki je sicer podjetja v večjem obsegu še ne uporabljajo, a bo do tega prišlo, ko se bodo podjetja odločala za nove investicije oziroma prestrukturiranja. V tem trenutku podjetja iščejo predvsem likvidnostne kredite, ki pa jih uspešno ponujajo tudi banke same. Od ukrepov izstopa tudi ukrep odloga plačila davkov in prispevkov.
“Konkretne rešitve v zakonu so pisane na kožo delovno intenzivnim panogam, kot sta turizem in industrija srečanj,” je o ukrepih povedal Zdravko Počivalšek. Poleg ukrepov subvencioniranja čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in državnih poroštev za bančne kredite, vlada uvaja tudi nove ukrepe, s katerimi bo podjetjem delno pokrila njihove fiksne stroške, kar je v prejšnjih paketih manjkalo. Med te sodijo najemnine, nadomestila stavbnih zemljišč, stroški zavarovalnih premij, stroški energije. S tem ukrepom vlada pomaga tudi industriji srečanj.
Ukrep za povračilo stroškov velja za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za dodatnih šest mesecev
“Podjetja bodo lahko prejela povračilo fiksnih stroškov v obdobju od 1. oktobra do konca leta,” je obrazložil Počivalšek. Do povračila so upravičene pravne in fizične osebe, ki so registrirane pred 1. septembrom 2020 in imajo vsaj enega zaposlenega ter samozaposleni in družinski poslovodje. Navedeni upravičenci bodo vsi tisti, ki so jim upadli dohodki za vsaj 40 odstotkov, dodeljen znesek pa se bo izračunal na podlagi odstotka njihovih prihodkov od prodaje v letu 2019. “Na podlagi ocene strokovne skupine, so fiksni stroški v višini deset odstotkov od prodaje, kar mesečno znese nekaj manj kot odstotek letnih prihodkov,” pravi Počivalšek.
Foto: EPA
Na osnovi tega bodo tista podjetja, ki ocenjujejo, da jim bodo prihodki od oktobra do decembra letos padli za 40 do 70 odstotkov, prejela 0,6 odstotka letnih prihodkov. Tista podjetja, ki jim bodo prihodki padli za več kot 70 odstotkov pa bodo prejeli 1,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje. Navzgor je ta znesek omejen na tri milijone, oziroma 800 tisoč evrov za tista podjetja, ki so bila ustanovljena po 1. oktobru 2019. Upravičenci bodo za uveljavljanje povračila stroškov na Finančno upravo predložili izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta, izplačilo pa bodo prejeli do 20. v mesecu.
S šestim protikoronskim paketom bo vlada podjetjem omogočila tudi virtualno izvajanje skupščin delničarjev in sej organov nadzora. “Določili smo, kako poteka glasovanje in udeležba na sejah ter v zakonu o notariatu spremenili odločbo glede preverjanja identitete na virtualni skupščini,” je pojasnil Počivalšek.
Pogovori o možnosti dviga minimalnih plač bodo stekli pri sedmem svežnju, ki je že v pripravi
Uveljavitev dviga minimalne plače s 1. 1. 2021 bi lahko povzročila dodatnih 10 tisoč brezposelnih, in to v geografskih območjih in dejavnostih, kjer bi si ljudje težje našli druge, nove zaposlitve. Zato si ministrstvo prizadeva, da bi s sindikati našli rešitev o odlogu uveljavitve. Ministrstvo tako delodajalce kot delojemalce vabi k dialogu in zavrača kritiko sindikatov, da se minister preko strateškega sveta na ministrstvu, v katerem sodelujejo predstavniki gospodarstva in zbornic, bolj pogovarja z eno stranjo, drugo stran pa zanemarja.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj (Foto: STA)
Spremenjena zakonodaja za brezposelne, s čimer bi si lahko zagotovili dodaten kader
Minister Cigler Kralj pravi, da je v sklopu PKP6 navedena tudi zakonodaja, ki spreminja nekatere pogoje za zavrnitev napotene zaposlitve brezposelnim. Po njegovih navedbah kadra v domovih za starejše kritično primanjkuje, do sedaj pa so jim pomagali upokojenci in študentje. Ker so na ministrstvu opazili, da ni velikega zanimanja za delo v domovih, so te pogoje spremenili. Prva sprememba je, da obveznost sprejema napotene zaposlitve nastopi takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb in ne šele po poteku treh mesecev od vpisa, kot je to urejeno sedaj. V PKP6 so zagotovili še dodatna izplačila delavcem v DSO v sivih in rdečih conah, ki velja ne glede na to, ali je razglašena epidemija ali ne, s čimer se bo te zaposlene dodatno nagradilo.
Sara Rančigaj/Nova24 TV
