V sredo so v Kopru razkrili maketo II Tira, s katero Vlada želi »javnost seznaniti z zahtevnostjo in nujnostjo projekta II Tir.«
Kot je Cerar povedal na odprtju makete, »Lahko rečemo, da smo danes že 1,2 kilometra bliže cilju. Izvlečni tir pomeni 1000 vlakov letno več in milijon ton tovora več na vlakih namesto na cestah.«
S čimer pa Cerar ni razkril, da Luka Koper letno pretovori zgolj 23 milijonov ton, za razliko od Trsta, kjer je ta številka na letni ravni 61 milijonov ton blaga. Kar pomeni močno zaostajanje Luke Koper za tržaškim pristaniščem.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in državni sekretar Jure Leben sta ob predstavitvi makete pojasnila, da »Gre za sodobno multimedijsko predstavitev, ki nudi vpogled v teren, preko katerega poteka trasa. Na ta način si bodo prebivalci lažje predstavljali, kaj želimo narediti.«
Glede na to, da je bila cena makete II Tira 100.000 €, je glavno sporočilo Vlade, o njihovih delovnih namenih zgolj zapravljanje davkoplačevalskega denarja za zastareli in nepotrebni železniški projekt.
Gašperšič je ob tem še dodal, da »Si bodo ljudje lahko predstavljali tudi, kaj drugi tir pomeni v pridobitvah glede na povečane zmogljivosti pretovora tako za Luko Koper kot celotno povezavo med Koprom in Baltsko-jadranskim koridorjem.«
Baltsko-jadranski železniški koridor, o katerem je govoril Gašperšič, v Evropi poznan tudi kot Rail Freight Corridor 5 (RFC 5), je namenjen povezovanju italijanskih pristanišč, čez Prelaz Brenner mimo Slovenije v Avstrijo. Edini Rail Freight Corridor, v katerem je planirana Slovenija, je RFC6, ki pa je trenutno šele v načrtovalni fazi. RFC6 bo v Slovenijo vstopal preko Sežane, naša država pa bo za to povezavo zgolj ena izmed postaj na poti do Madžarske. Koprska linija, ki jo Vlada promovira kot izredno pomembno ozko grlo, pa v mednarodnih načrtih ni nič drugega kot zgolj slepo črevo do Luke Koper, ki po številkah močno zaostaja za okoliško konkurenco.
Kljub vsemu pa bomo morali za končanje RFC6 v Sloveniji odpraviti še številna ozka grla in enotirne povezave na poti od Sežane do madžarske meje.
Glede na to, da trenutno ni znana niti usoda veljavnosti referenduma o II Tiru, je vsako zapravljanje davkoplačevalskega denarja za ta projekt odkrito preusmerjanje javnega denarja v zasebne žepe. Zavajanje javnosti s strani ministrov in državnih uslužbencev pristojnih za gradnjo II Tira z napačnimi ali prikrojenimi informacijami pa dodatno dokazuje, da cilj Vlade ni izgradnja tira, pač pa zgolj napihovanje cene in čim večja poraba javnih financ za ta nesmiselni železniški projekt.
Sebastjan J
