Ali predsednik republike postane moralna avtoriteta z izvolitvijo funkcije? Po besedah kandidata Vladimirja Prebiliča moralna avtoriteta si ali pač nisi, zgraditi si jo moraš z minulim delom, vztrajanjem, branjenjem določenih univerzalnih vrednot kot so poštenost, iskrenost, transparentnost in podobno. Če je oseba prej ravnala drugače, se na dan prisege skoraj zagotovo ne bo spremenila. Volivci in volivke lahko torej tudi po preteklih dejanjih ocenijo, ali bo kandidat v vlogi predsednika zagovarjal te vrednote. V oddaji Pogovor s kandidati za predsednika Republike je Aleksander Rant gostil še dva predsedniška kandidata, Janeza Ciglerja Kralja in Anžeta Logarja.
V oddaji Pogovor s kandidati za predsednika Republike je Aleksander Rant gostil tri predsedniške kandidate, in sicer dr. Anžeta Logarja, dr. Vladimirja Prebiliča in Janeza Ciglerja Kralja. Pogovarjali so se o mnogih zanimivih temah, za začetek pa je voditelja oddaje zanimalo, kako kandidati ocenjujejo stanje vojske, ali podpirajo rast in razvoj oboroženih sil RS in ali bi se javno oglasili ob ugotovitvi, da se vojsko siromaši. Ne pozabimo, predsednik republike je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, zato je vprašanje še kako na mestu. Žal se ostali predsedniški kandidati in kandidatke oddaje niso udeležili – so pa tako imeli prisotni toliko več časa za svoje odgovore. Pred nedeljskimi volitvami je ogled pogovora več kot priporočljiv, sploh za tiste, ki se morda še niso opredelili.
Anže Logar je spomnil, da je Slovenska vojska (SV) že dolgo časa finančno podhranjena, leta 2020 je tudi prišel rdeči alarm iz zveze Nato – z jasnim opozorilom, da stanje v SV ni več dejavnik zagotavljanja kolektivne obrambe, ampak postaja dejavnik tveganja kolektivne obrambe. “Slovenija s svojim podhranjenim vojaškim sistemom v Natu ne prispeva k večji varnosti, ampak kvečjemu zmanjšuje varnost severnega zavezništva,” je dejal Logar in dodal, da je zato prejšnja vlada pristopila k sprejemanju posebnega zakona, ki je za investiranje v vojsko predvidel sredstva do višine 780 milijonov evrov. V nabor ukrepov, predvsem v izgradnjo srednje bataljonske enote spada tudi odločitev in podpis pogodbe za nakup oklepnikov boxer, ta pa je po Logarjevih besedah tudi v zvezi Nato naletela na odobravanje. Z višanjem odstotka je dala Slovenija jasna zagotovila, da se približuje mejni vrednosti dveh odstotnih točk BDP-ja.
Vladimir Prebilič je dejal, da je problem Slovenske vojske viden v štirih segmentih. Prvi segment je sama opremljenost SV, tu smo že leta v velikem izostanku. Največje breme krize je prevzel ravno obrambni proračun – to je edini proračun, ki je izgubil polovico sredstev. Še bolj problematično je, da se je vzpostavilo v Sloveniji razmišljanje, da če si v Natu, si s tem že deležen neke zaščite. “To je zelo napačno razmišljanje,” je poudaril Prebilič in pojasnil, da Nato kot institucija nima vojske – vojske je toliko, kolikor je imajo države članice. Nato tudi če pride do krize v državi članici, deluje po principu, da moraš najprej obrambno kapaciteto zagotavljati sam, šele v naslednjem koraku je država deležna podpore. Ravno zaradi politike, ki se je razvila v Sloveniji, je vojska družbeni parazit – ves čas se govori, da vojska samo porablja in nič ne vrača – kar je po Prebiličevem mnenju seveda napačno razumevanje. Ugled SV je po besedah Prebiliča načet, sam bi zahteval, da politika neha zlorabljati SV za preigravanje v DZ. “Obramba je resna stvar, igrajmo se s čim drugim, to pa prepustimo nekemu družbenemu dogovoru in vsi skupaj pomagajmo, da bo ta obrambni sistem lahko normalno funkcioniral,” je dejal.
“Krepitev miru in varnosti je ena ključnih točk tudi mojega programa, kar vključuje seveda nadaljevanje vlaganja v modernizacijo SV,” pa je dejal Janez Cigler Kralj, ki je označil potezo nove vlade glede oklepnikov za zelo škodljivo dejanje – po njegovih besedah je to le še ena v nizu revanšističnih potez, ko nespametno radirajo vse, kar je prejšnja vlada naredila. Nekdanji obrambni minister Matej Tonin se je po besedah Cigler Kralja zelo hitro odzval na prosti pad razmer v SV, s trdim delom in močno podporo celotne ekipe je uspešno obrnil trende – vojska je postala ponovno zanimiva tudi za mlade. V nadaljevanju oddaje so se dotaknili naslednjega pooblastila predsednika republike, ki postavi in odpokliče veleposlanike ter poslanike republike. Vprašanje se ni nanašalo zgolj na nedavni dogodek, ko so odstavili veleposlanika ZDA Toneta Kajzerja – v tem primeru je Borut Pahor namreč klonil pod vlado Roberta Goloba in podpisal razrešitev, čeprav ga o zadevi niti niso obvestili.
Prebilič razrešitve Kajzerja ne bi podpisal
Po Logarjevih besedah bi bil mandat že na začetku izgubljen, če bi predsednik Pahor že na začetku mandata ravnal tako, kot je sedaj na koncu. “Če že na začetku mandata pristaneš na to, da vlada diktira na področjih kjer v bistvu nima zadnje besede in da se podrediš želji vlade, potem pomeni da tudi pri ostalih področjih ne boš ravno povprašan za nasvet,” je povedal in dodal, da je državotvorno in s strani predsednika republike nujno, da vztraja v ravnanju po črki zakona. Po besedah Cigler Kralja predsednik republike nima mnogo formalnih pooblastil, vendar pa lahko ogromno naredi s svojo avtoriteto, ki jo dobi neposredno s svojo izvolitvijo. Dodal je, da lahko veliko naredi za to, da zaščiti integriteto profesionalnih diplomatov, pa tudi integriteto vseh ljudi. Po navedbah Prebiliča pa mora imeti predsednik neko jasno držo pri komuniciranju z vlado. “Če vlada misli, da predsednika ne potrebuje, potem se hudo moti,” je dejal Prebilič. Po njegovih besedah mora biti diplomatska odličnost absolutno prisotna, sam tudi ni privrženec imenovanja veleposlanikov iz političnega paketa. Prebilič je še poudaril, da je tako kot pri imenovanju kot tudi pri razrešitvi postopek popolnoma enak in jasen. Tu se je delno navezal na nedavno razrešitev veleposlanika v ZDA – če vlada z zadevo ne seznani predsednika republike, sam te razrešitve ne bi podpisal. Vlada mora do predsednika delovati kot do partnerja.
Še ena od pristojnosti predsednika republike so pomilostitve, voditelj oddaje je nanizal zanimiv podatek, da je nekdanji predsednik Milan Kučan pomilostil kar 200 oseb, Pahor pa v primerjavi s Kučanom bore malo. Kaj o pomilostitvah menijo prisotni predsedniški kandidati? Prebilič je povedal, da je na tem področju precej konzervativen. Dopušča možnost da pride v sodnem sistemu do zdrsa, pa tudi oseba se lahko resocializira in si zasluži drugo možnost. “Vendar pa mora biti to zelo temeljito razmišljeno,” je izpostavil in ponovil, da je glede tega konzervativen. Če bi sam koga pomilostil, bi ob tem tudi jasno pojasnil svoje razloge za pomilostitev – do sedaj se namreč to ni dogajalo, ljudje pa si zaslužijo pojasnilo. Tudi če bi kar vse povprek pomilostili, potem sodnega sistema sploh ne rabimo. Pri pomilostitvah je Logar še bolj zadržan od Prebiliča, predsednik republike konec koncev ni del sodne veje oblasti in kot tak je odvisen tudi od odbora, ki mu predlaga posamezne pomilostitve. Problem slovenskega sodstva je po njegovem mnenju nekje drugje – premalo kaznovanja najtežje gospodarske kriminalitete, zato bi se trudil, da se tu poveča učinkovitost slovenskega sodstva. “Akt milosti pa samo v izrednih primerih, kjer bi bil sum, da se je posamezniku zgodila krivica,” je še dejal Logar. Pri pomilostitvah je zadržan tudi Cigler Kralj, ki prav tako meni, da je problem, če se lovi male kurje tatove, velike ribe pa se proste sprehajajo.
Predsednik ne sme prilivati olja na ogenj pri občutljivih temah
V oddaji so se pogovarjali tudi o tem, kako vztrajen bi moral biti predsednik pri predlaganju kandidata za ustavnega sodnika – v zadnjem času se je namreč dogajalo, da kandidat nikakor ni bil potrjen, pa četudi je šlo za strokovnjaka kot je Janez Kranjc. V kakšni meri bi moral predsednik – po mnenju predsedniških kandidatov – v javnosti izražati svoje mnenje? Ali bi javnosti predstavili zaupne podatke, če bi šlo za varnost države oziroma državljank in državljanov? Kako je s temami, ki močno delijo moderno družbo – od istospolnih porok, do splava in raznih fobij na področju veroizpovedi – je prav, da se odgovore na tako pereča vprašanja išče na referendumu? “Pri temah ki delijo, mislim da se predsednik republike ne sme avtomatično postaviti na eno stran ali drugo, saj tako priliva olje na ogenj; mora biti zelo skrben pri iskanju stvari, ki tako razgrete teme blažijo. Skratka naloga predsednika je, da zaobjame poglede vseh in jih potem poskuša nekako zbližati. To verjetno ni rešljivo hitro, ampak predsednik mora imeti vse čas v uvidu cilj, da si podamo roke,” je bil prepričan Logar. Prebilič pa bi, v primeru referendumskih vprašanj, ki se nanašajo na občutljive teme, svetoval premislek, če je prav, da do takega referenduma sploh pride. Problem je namreč, da pri referendumu pride tudi do referendumske kampanje – kar pa pomeni še dodatno delitev in ne glede na izid referenduma, bo nekdo na koncu strašno nezadovoljen. “Jaz mislim, da bi tukaj predsednik moral delovati na način pomiritve,” je dejal Prebilič in dodal, da bi bilo treba iskati rešitev, ki bi rešila vprašanje še pred referendumom.
Tematika pogovora je bilo tudi vprašanje sprave – ki je po Logarjevih besedah eno ključnih stalnic dela predsednika republike Slovenije, še posebej pri tako razdeljenem narodu. Tudi po mnenju Prebiliča mora biti predsednik prisoten pri premoščanju razlik. Po besedah Ciglerja Kralja pa je prav, da zdaj ustvarjamo razmere, ko si lahko potomci med seboj odpustijo. “Jaz bi vsekakor tu sledil in nadaljeval delo v smeri, ki jo je zastavil aktualni predsednik,” je dejal. Voditelj oddaje pa je kandidate vprašal tudi, v čem se bodo razlikovali od dosedanjih predsednikov.
Vir: nova24tv.si, Sara Kovač
