Mineva 30 let, odkar je bil ubit takratni predsedniški kandidat Ivan Kramberger, znan tudi kot dobri človek iz Negove. Za umor so obsodili Petra Rotarja, ki je v zaporu preživel devet let, a različne teorije o dejanskih krivcih za Krambergerjevo smrt vse do danes niso potihnile. Ob obletnici bodo Krambergerju postavili doprsni kip.
Usodni strel sredi govora
Junija 1992 je Kramberger potoval po Sloveniji in se pripravljal na decembrske predsedniške volitve, prve v samostojni Sloveniji. Ko je 7. junija govoril v Jurovskem Dolu na trgu sredi vasi, je okoli 18.45 njegov nastop prekinil strel. Zadet je bil v levo ramo, krogla pa mu je prestrelila tudi eno od glavnih žil, zaradi česar je med prevozom v Zdravstveni dom Lenart umrl.
Policija je storilca prijela kmalu, dejanje je tudi priznal. Obtožnica, ki jo je spisalo tožilstvo, je takrat 42-letnega Petra Rotarja bremenila, da je Krambergerja ubil z lovsko puško z nameščenim strelnim daljnogledom. Streljal naj bi s svoje nedograjene stanovanjske hiše nad trgom, s katerega je govoril Kramberger, z razdalje 63 metrov. Sodna obravnava se je začela 24. avgusta, sodišče pa je sodbo, v kateri je Rotarja obsodilo na devet let zapora, izreklo 31. avgusta. Po pritožbi tožilstva mu je nato višje sodišče kazen zvišalo na 12 let. Že med sodnim procesom je Rotarjeva obramba izražala dvom, da bi Rotar, ki so mu policisti v krvi namerili 2,5 promila alkohola, s takšne razdalje lahko zadel Krambergerja. Na drugi strani je izvedenka toksikološke stroke na sodišču zagovarjala mnenje, da 2,5 promila alkohola za človeka, vajenega alkohola, pomeni le lažjo ali zmerno alkoholiziranost. Na sodišču so pričali trije izvedenci kriminalistične stroke centra za kriminalistično-tehnične raziskave. Potrdili so dokaze, ki so bremenili Rotarja.
Forenziki potrdili, da je streljal Rotar
Eden od njih, forenzik in sodni izvedenec Janez Golja, je ob 20-letnici smrti Krambergerja za STA zavrnil nekatere trditve, da naj bi na Krambergerja v resnici streljali iz sosednje hiše in ne iz Rotarjeve. Kot je dejal, so bila okna in polkna sosednje hiše zaprta. “Že več dni jih ni nihče odpiral, saj so bila prašna in obdana s pajčevinami,” je povedal. To naj bi potrjevala tudi fotografija iz takratne kriminalistične preiskave, ki jo je ob 20. obletnici smrti objavila revija Reporter. Golja je pojasnil tudi, kako se je pod enim od oken sosednje hiše na stolu pod njim znašel odtis obuvala. “V resnici sem stol med ogledom pristavil jaz, stopil nanj in pogledal, kakšen razgled je z okna. Bila je moja sled,” je dejal.
Glede krogle, ki je niso nikoli našli, je pojasnil, da je šlo za lovsko kroglo, za naboj z mehko konico. “Ko pride v kost in telo, se takšna krogla razširi in razpade. Tudi v tem primeru je krogla razpadla, delci pa so odleteli v daljavo,” je dejal. Pri pregledu puške so, kot je povedal, ugotovili, da na razdalji 63 metrov nosi okoli deset centimetrov višje in nekoliko desno, kar bi pomenilo, da je storilec meril v srce.
Rotar leta 1992 krivdo priznal, leta 2001 zanikal
Slovenske novice so pred časom navajale besede Rotarjevega zagovornika Ivana Bukovnika, da v času po dogodku marsikaj ni bilo raziskano. O tem, kako je lahko Rotar s staro lovsko puško pod vplivom alkohola sploh zadel Krambergerja, se sprašujejo tudi v dokumentarnem filmu “Ivek, kdo te je ubil?”, nastalem konec 90. let prejšnjega stoletja, njegov avtor je Igor Prodnik. Lahko si ga ogledate TUKAJ.
Spomnimo, Prodnikov film je bil jeseni 1998 predstavljen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V debati, ki je sledila po filmu, so navzoči profesorji menda negodovali, češ da film vsebuje polno insinuacij.
Rotar, ki je bil obsojen za Krambergerjev umor, je od 12 dosojenih v zaporu presedel devet let, po prestani kazni pa se je leta 2001 vrnil v domači kraj. Umrl je v začetku januarja 2019. Leta 2001 je Demokracija ob deveti obletnici Krambergerjeve smrti objavila naslovnico s Krambergerjevim portretom in napisom “Enigma Kramberger”. Takrat smo tudi po telefonu govorili z Rotarjem, ki je bil malo pred tem izpuščen na prostost, a nam je zanikal, da je on ubil Krambergerja. Svojo skrivnost je odnesel v grob, po kuloarjih pa še danes krožijo govorice, da je bil pravi morilec morda tudi kateri od profesionalcev, ki so varovali pomembne politike, med drugim Janeza Drnovška, ki je malo pred Krambergerjevim umorom prvič prisegel kot predsednik vlade. Presenetljivo je, da se je Rotar z zapora vrnil v lepo zgrajeno hišo, kar kaže na to, da je bil morda v ozadju tudi kakšen dogovor v zameno za priznanje krivde.
Od dimnikarja do izumitelja
Kramberger se je rodil leta 1936 v Negovi, po končani osnovni šoli pa se je izučil za dimnikarja. Po odsluženem vojaškem roku je odšel v Nemčijo, kjer je najprej delal v kemični tovarni, nato pa na oddelku za dializo ene od bolnišnic. V tem času je med drugim patentiral aparat, ki ne uničuje zdravih krvnih telesc, izum pa naj bi mu prinesel precej denarja. Znan je bil po nenavadni volilni kampanji, saj se je na predvolilne shode večkrat pripeljal v odprtem bugattiju, ki ga je izdelal sam, in z opico Ančko na ramenih.
Marko Demšar, ki se je s Krambergerjem pomeril na volitvah za predsednika takratnega predsedstva RS, se je ob 20-letnici Krambergerjeve smrti predvolilnih srečanj za STA spominjal kot zelo prijateljskih in sproščenih. Za Krambergerja je dejal, da nikoli ni imel resnega političnega programa, se je pa znal na šaljiv, preprost in neposreden način približati ljudem.
Življenje, vlogo in vpliv Ivana Krambergerja je podrobno opisal in prikazal celovečerni dokumentarni film Beli bojevnik v črni obleki. Film je režirala Maja Weiss, ki se je z Ivanom Krambergerjem mlajšim podpisala tudi pod scenarij.
Ob obletnici nasilne smrti so danes ob 18.50 v Kulturnem domu Gornja Radgona prikazali tudi film. Pred tem pa so v Aleji velikih odkrili v bron vliti doprsni kip Krambergerja. Gre za delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, rojaka z Negove. Slavnostna govornika na prireditvi bosta Maja Weiss in Ivan Kramberger ml.
Vir: Demokracija
