(VIDEO) Afera 15 odstotkov: bosanski posli Roberta Goloba

FOTO: Zaslonski posnetek (Moja Dolenjska)

Roberta Goloba naj bi zasačili s prsti v bosanski marmeladi. Planet TV je javnosti predstavil posnetek iz leta 2009, ki se je za kratek čas pojavil na spletni strani časopisa Dnevni Avaz, potem pa za več kot desetletje izginil s strežnikov. Govora je bilo o delitvi provizij oziroma lastniških deležev v 300 milijonskem projektu gradenj hidroelektrarn na reki Neretvi. Golob je v odzivu dejal, da nobena provizija ni bila izplačana, ker ni prišlo do izvedbe projekta. So bile provizije standardni del njegovega delovanja v državni energetiki?

 

Golobova domnevno nezakonita plača v državni Gen-I, v višini 45 tisočakov, že mesece buri slovensko javnost. Včeraj pa je Planet TV v javnost spravil zgodbo, da naj bi Golob želel služiti tudi na račun Bosancev. Spomnimo, oddaja Planet 18 na Planet TV je razkrila posnetek iz leta 2009 – na katerem se Nihad Spahalić, Golobov človek, pogovarja s Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja, in sicer o provizijah in lastniških deležih pri poslu gradnje dveh hidroelektrarn na Neretvi. Afera, ki so jo v Bosni poimenovali “energetska mafija”, je bila tam ena odmevnejših, v Sloveniji pa ni požela večje pozornosti. Spahalić je kljub propadu posla prodal svoj delež tik pred zatonom Istrabenzu za neverjetnih 15 milijonov evrov.

Da je lastništvo podjetja Intrade tudi v slovenskih rokah, je bilo v BiH dolgo časa javnosti prikrito, kot edini lastnik se je predstavljal poslovnež Spahalić. Bosanska družba Intrade energija je bila torej v 51-odstotni lasti slovenske družbe Istrabenz energetski sistemi – njen predsednik uprave pa je bil seveda kdo drug kot elektro oligarh in kandidat na parlamentarnih volitvah Golob. V igro za 300 milijonov evrov velik delež je tako prišlo osem avstrijskih podjetij in Intrade energija, ki naj bi bila po navedbah Reporterja bosanskim oblastem najbolj po godu: hrvaški Poslovni dnevnik je poročal, da naj bi takratni bosanski minister za industrijo Vahid Hećo želel slovensko-bosanskemu podjetju dodeliti koncesijo za gradnjo osmih velikih termo in hidroelektrarn, in sicer na podlagi samoiniciativne ponudbe. Ta informacija sicer nikoli ni bila potrjena, a bosanski mediji so pisali o spornosti posla, češ da močno diši po korupciji in izigravanju bosanskih državljanov.

Spomnimo, podjetje Istrabenz je leta 2004 v BiH odprlo dve izmed štirih malih hidroelektrarn, skupna vrednost naložbe je znašala 7,5 milijona evrov. Že pri tem poslu naj bi preplačali koncesijo in drago zgradili hidroelektrarne – Golobov izlet v BiH se ni nikoli povrnil. V istem obdobju je po poročanju Financ Družba Intrade Energija, ki je bila v 51-odstotni lasti Istrabenza energetskih sistemov, vladi BiH predala zahtevo za podelitev koncesije za gradnjo dveh velikih in ene male hidroelektrarne v BiH. Skupna naložba je bila vredna 300 milijonov evrov. “Upamo, da bomo pridobili koncesijo v prvi četrtini prihodnjega leta, gradnja vseh treh hidroelektrarn pa naj bi trajala okoli devet let,” je takrat povedal Golob. A pri teh načrtih se je zalomilo – ne samo zato, ker so bili visoki verski krogi proti temu, da posel dobi Istrabenz, pač pa tudi zato, ker je samoiniciativno ponudbo poslalo podjetje Tehel, ki ga je vodil nekdanji predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković.


Javni razpis je bil tako nujen, zmagal pa je avstrijski konzorcij APET – kasneje pa je bil celoten razpis razveljavljen, tako da do posla niti ni prišlo. Spahalić in Oručević sta se pogovarjala tudi o deležu, ki bi ga v celotnem poslu moral ohraniti slovenski partner. Spahalić je ugotavljal, da ima lahko Istrabenz v družbi, ki investira v gradnjo hidroelektrarne, največ 15-odstotni delež. Možna pa je tudi interpretacija, da sogovornika razglabljata o tem, da želijo tudi sami imeti kaj od prodaje državnega premoženja oziroma koncesije in da se govori o 15 odstotkih podkupnine vladnim uslužbencem – kar je seveda zavestno kaznivo dejanje podkupovanja. Takšno dejanje je sporno iz več vidikov, a v tem trenutku je najbolj pereč ta, da je Golob menda pristal na plačilo podkupnine. Obstaja veliko indicev, da se je v BiH “izgubilo” veliko denarja, del katerega je šlo za podkupnine uradnikov.

Takšni so bili vsi balkanski posli in Golobov naj ne bi bil nič kaj drugačen. Še bolj šokantno pa je dejstvo, da se je Goloba bojda komaj prepričalo, da vzame 15-odstotno “miloščino”. Pri vsem skupaj pa je najbolj zanimiva Golobova reakcija na napovednik objave posnetka. Še preden se je karkoli pojavilo v javnosti, je Golob že posnel demanti, da bi prejemal karkšnokoli podkupnino. Kot je že vnaprej pojasnil nikoli ni imel bančnega računa, ne podjetja v tujini, prav tako pa naj nebi nikdar v življenju prejel enega samega evra podkupnine, niti v gotovini, niti na bančni račun. In kar je še posebej zanimivo: v zaključku svojega demantija pravi, da so očitki dejansko smešni, nanje pa se bojda sploh ne ozira.

Vir: Nova24TV, Domen Mezeg

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA