Občina Hrpelje-Kozina v novem OPN-ju po poročanju medijev ni predvidela lokacij za gradnjo vetrnih elektrarn, nameri o gradnji vetrnic lokalnega gradbinca Maksa Godine na območju pa nasprotuje tudi lokalna skupnost in civilna iniciativa.

Kraško območje, ki je znano po svoji burji nudi idealno območje za proizvodnjo vetrne električne energije, pa vendar sta na območju zgolj dve vetrnice. Čeprav smo zadnjo v Sloveniji postavili že leta 2013, pa nedavni Energetski koncept Ministrstva za infrastrukturo tudi po najbolj optimističnih načrtih ne predvideva nadaljnjih vlaganj v vetrno energijo vsaj še 7 let. Kljub temu pa bo Slovenija že v treh letih soočena s finančnimi sankcijami EU če do leta 2020 ne bomo proizvedli 106 megavatnih ur električne vetrne energije.
Šest civilnih iniciativ, ki nasprotuje gradnji vetrnih elektrarn je sedaj povezanih v Združenje Zeleni krog, ki ga usklajuje Diego Loredan,
“Slovenije ne moremo primerjati z veliki državami EU-ja, še manj jih slepo posnemati. Po dolgih letih izkušenj, ki jih imajo države z vetrnimi elektrarnami, je odgovor jasen, vetrne elektrarne so globalna zabloda in ne rešujejo problematike podnebnih sprememb.”

Kljub močnemu nasprotovanju vetrnim elektrarnam v Sloveniji pa te postajajo vse bolj pogost pojav v državah severno od Slovenije, Avstrija, Nemčija, Danska in druge pospešeno vlagajo v obnovljive električne vire. Samo v Nemčiji je z vetrom proizvedena električna energija v letu 2016 sestavlja že več kot 12 % vse proizvodnje.
Sebastjan J