LJUBLJANA – Aleš Hojs, predsednik odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS in Žan Mahnič, poslanec SDS, sta novinarjem na današnji tiskovni konferenci predstavila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti, po katerem je bistvena rešitev ponovna uvedba naborništva v obliki služenja 6-mesečnega vojaškega roka.
Glede na to, da naj bi predlog podpirale tudi nekatere koalicijske stranke, pričakujejo, da bo prestal prvo obravnavo v državnem zboru.
Aleš Hojs je uvodoma dejal, da se je v letih priprav na vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato intenzivno spremenila zakonodaja na področju obrambe, med drugim je takratna vlada sprejela sklep, da se bo zadnja evidenca naborništva vršila do decembra 2003, zadnje naborništvo pa da se bo izvedlo do junija 2004. V letu 2010 naj bi bila obveznost služenja v rezervi tudi formalno končana.
Predsednik odbora za obrambo Hojs je spomnil na leto 2012, ko je vlada Janeza Janša sprejela doktrino vojaške strateške rezerve v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta na osnovi dolgoročnega programa razvoja in usposabljanja Slovenske vojske, ki velja do leta 2025. V doktrini se je ugotavljalo, da se ob nenehnem rezanju sredstev za Slovensko vojsko in upadanju kadrov, ter brez zagotovila, da se bo kaj spremenilo, trend nenehnega upadanja števila pripadnikov Slovenske vojske ne bo zaustavil. »Posledično se je pojavila potreba po sprejetju sistema, ki bi v relativno kratkem času lahko zagotovil zadostno število usposobljenih ljudi, ki bi v primeru spremenjenih varnostnih sprememb bili sposobni varovati domovino. Ta doktrina je predvidevala okoli 25.000 dodatnih pripadnikov, ki bi jih bilo treba zagotoviti v roku enega leta,« je povedal Hojs.
V nadaljevanju je poudaril ključni stavek, ki zajema bistvo celotne doktrine: »Sposobnost države za učinkovito oblikovanje oziroma učinkovito odzivanje na vojaške grožnje bo odvisna predvsem od zagotovitve pogojev za pravočasno preoblikovanje Slovenske vojske z vidika njene popolnjenosti, opremljenosti, organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenost.« Pri tem je Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo, ugotovil, da se od sprejetja omenjene doktrine ni zgodilo nič, ne na področju strokovnosti, usposobljenosti, kadrovske podhranjenosti, finančnih sredstev.
»Danes smo sposobni sprejeti 600 dodatnih nabornikov, morda v najboljšem primeru 900 ali 1000. A smo daleč od tega, da bi bili v enem letu sposobni zagotoviti 25.000 dodatnih pripadnikov, zato moramo na tem področju nekaj storiti,« je prepričan Hojs, ki obžaluje, da ni bilo pravega odziva na predlog Slovenske demokratske stranke izpred štirih let, ko so vložili pobudo o ustanovitvi nacionalne garde, pri čemer pa ta koncept danes ni več izvedljiv.
Glede na situacijo, smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da predlagamo reaktivacijo naborniškega sistema, ki jo lahko dosežemo s spremembo Zakona o vojaški dolžnosti. Hojs je ob tem še poudaril, da po podatkih anket in mnenja javnosti, javnost takšno spremembo podpira. »Čas, v katerem živimo, ko so varnostne razmere v ne tako daljni okolici Evrope precej kritične, je pravi, da na področju obrambe naredimo nek korak naprej, kajti zadnjih 10 let smo korakali predvsem nazaj,« je zaključil Hojs.
Kot je ugotovila agencija Parsifal SC, ki je za Nova24TV naredila javnomnenjsko raziskavo, večina sodelujočih podpira ponovno uvedbo služenja vojaškega roka. S predlogom se strinja 62,5 odstotka sodelujočih, 29,4 odstotka sodelujočih takšne rešitve ne podpira, 8,2 odstotka sodelujočih pa se ni moglo opredeliti glede vprašanja in so odgovorili z “ne vem”.
Poslanec SDS Žan Mahnič pa je uvodoma dejal, da smo v Slovenski demokratski stranki z žalostjo gledali zadnjih šest let, kako je pod vlado Mira Cerarja in sedaj pod vlado Marjana Šarca Slovenska vojska propadala. »Moje napovedi, da se bo spreminjala številka stalne sestave Slovenske vojske iz sedanjih 8000, kar je cilj, na nekaj čez 6000, so se uresničile. To se bo še bolj videlo v torek, ko bo predstavitev Bele knjige obrambe Republike Slovenije Po našem mnenju ta številka ne zadošča več za obrambo Republike Slovenije v primeru vojaškega napada niti ne za učinkovito delo v miru in za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske,« je bil kritičen Mahnič, ki je ob tem izpostavil, da v primeru oboroženega napada Slovenija nima mlade generacije in ima čedalje manj srednje generacije, ki je služila vojaški rok in ki bi znala rokovati z orožjem ter poznala osnovne vojaške tehnike. »V preteklosti smo v SDS poskušali s tem, da bi zagotovili 2% BDP za obrambo, kar je potrebno, če želimo imeti profesionalno vojsko popolnjeno, poskušali smo s predlogom višjih plač vojakov, zaradi česar bi se mladi odločali za tak poklic, a žal nismo bili z nobenim predlogom uspešni.«
»Ko je bila številka stalne sestave Slovenske vojske še nekaj nad 7000, ko je bilo okoli 1000 rezervne sestave, smo predlagali uvedbo nacionalne garde, ki bi lahko opravljala potrebne naloge. Od predloga so minila štiri leta, zaradi spremenjenih razmer tudi ta predlog sedaj ne pride več v poštev,« je pojasnil Mahnič.
Nadaljeval je, da glede na javno mnenje ter glede na podlage in izračune, ki jih imamo, obstajajo trije možni načini služenja oziroma popolnjevanja Slovenske vojske. Gre za prostovoljno služenje vojaškega roka, kar imamo sedaj, obstaja možnost selektivne vojaške dolžnosti, ko država vsako leto določi, koliko mladih mora iti na temeljno vojaško usposabljanje in če jih ni dovolj, se naredi žreb (tak sistem ima Švedska, op.p) in obstaja še tretja možnost, ki je splošna vojaška obveznost oziroma naborništvo. »To tretjo možnost predlagamo v Slovenski demokratski stranki in danes vlagamo zakon, da se naborništvo ponovno uvede,« je povedal Mahnič.
Nato je predstavil ključne rešitve zakona, pri čemer je spomnil, da ko se je odločilo za profesionalno Slovensko vojsko, se je zamrznilo izvajanje zakona o vojaški dolžnosti, tako da se je sprejelo člene od 62. a dalje in se je postopoma ukinilo vse postopke, potrebne za naborništvo. »V SDS predlagamo, da se črta vse člene, ki so takrat zamrznili izvajanje zakona o vojaški dolžnosti in predlagamo, da vojaški rok traja 6 mesecev, v kolikor pa se kdo odloči za civilno služenje vojaškega roka – v primeru ugovora vesti, pa bi tisti, ki bi se odločil za to, moral odslužiti 12 mesecev.«
»Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služenja vojaškega roka in tudi dolžnost biti v rezervi. Vojaški obveznik postane državljan s 17 leti, ko dopolni 18 let, se izvede nabor, in potem gre služiti vojaški rok, praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 19 let. Če državljan po srednji šoli nadaljuje s študijem, gre na služenje vojaškega roka po končanem študiju oziroma najkasneje v koledarskem letu, ko dopolni 27 let. Če s študijem še nadaljuje, pa takrat ko z njim zaključi,« je navedel Mahnič in dodal, da bi vse podrobnosti glede naborništva z uredbami uredila vlada. »Predlagamo, da obvezno služenje vojaškega roka stopi v veljavo s 1. septembrom 2020,« je poudaril poslanec SDS.
Izpostavil je še, da v SDS vidijo uvedbo naborništva pozitivno. »Večji nabor posameznikov pomeni tudi lažje popolnjevanje enot, osnovno vojaško znanje državljanov, osnovno usposobljenost, in ker imamo doktrino o vojaški strateški rezervi, tudi dovolj številčno rezervo,« je dejal. Po njegovih besedah naborništvo pomeni tudi odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavednosti in boljše psihofizično stanje ter pripravljenost državljank in državljanov. »Naborništvo bi bilo obvezno za moške, če pa bi se želele pridružiti tudi ženske, je to njihova prostovoljna odločitev,« je navedel poslanec.
Povedal je še, da bi bilo treba ob uvedbi naborništva posodobiti tudi nekatere kapacitete v Bohinjski Beli, Vipavi, Postojni in Novem mestu. »Stroške logistične zagotovitve ocenjujemo na 10 milijonov evrov, na kadrovskem področju bi bili stroški 23 milijonov, ponovna uvedba naborništva bi torej stala dobrih 30 milijonov evrov. Ocenjeni so kratkoročni stroški, dolgoročno pa bi bili ti stroški na ravni kot pred vstopom v zvezo NATO oziroma kot pred opustitvijo naborništva,« je pojasnil Mahnič.
SDS, je dejal poslanec, Slovensko vojsko vidi kot zmagovito vojsko leta 1991, ki je osamosvojila slovensko državo, ki je branik slovenske samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti. »Slovenska vojska je tista sila, ki mora biti RS v ponos, žal ji danes ni, a ne zaradi pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, ki so domovini pripadni s srcem.«
»Ker idejo naborništva podpirajo nekatere koalicijske stranke, računamo, da bi v prvem branju bil zakon sprejet, kasneje pa bi se še izpililo nekatere možnosti v zakonu,« je še dodal Mahnič, ki upa, da bo uvedba naborništva prinesla pozitivne spremembe, »predvsem pa Slovensko vojsko, na katero bomo ponosni, ki bo delovala tako v miru, kot s polno sposobnostjo tudi v primeru oboroženega napada na državo.«
Vir: Demokracija
