Društvo Prosekar zadnji dve leti izvaja aktivne akcije za promocijo istoimenskega vina iz zamejstva, za katerega sedaj z zanimivim pristopom iščejo nove pridelovalne površine. Društvo bo namreč nase prevzelo vlogo posrednika med lastniki neobdelanih površin zamejskega krasa in vinogradniki, ki bi radi razširili svojo pridelavo te žlahtne kapljice.
O vinu v okolišu že rimski Plinij
Neobdelane terasaste površine, nad miramarskim gradom med Kontovelom in Križem so nekoč že služile pridelovanju vinske trte. Te so namreč lokalni prebivalci iz treh vasi Kontovela, Proseka in Križa iztrgali naravi in strma pobočja kraške planote, ki se spušča proti morju s podpornimi suhimi zidovi spremenili v kvalitetne terasaste vinograde.
Čeprav prvi pisni viri vino proseko omenjajo že leta 1548, pa so se zaradi spremenjenih povojnih ekonomskih razmer terasaste površine pričele opuščati, vinogradništvo na njih pa je potonilo v pozabo. Šele nedavno z mlajšo generacijo vinogradnikov pa je proseko ponovno pridobil na veljavi.
O vinu v tem okolišu je že leta 77 po Kr. pisal Plinij starejši, rimski zgodovinar, ki je žlahtno kapljico iz območja poimenoval pocinum. To antično nasledstvo žlahtne in zdravilne kapljice lastijo vinogradniki tako iz slovenske, kot italijanske strani.
V pridobivanje novih obdelovalnih površin
Predsednik društva Alessio Štoka je pojasnil, da bodo v okviru “projekta prosekar” vinogradnikom nudili možnost pridobitve novih obdelovalnih površin, saj nase prevzemajo vlogo posrednika. Društvo Prosekar tako na svoji strani poziva vse lastnike neobdelanih terasastih površin na območju med Kontovelom in Križem, da jih kontaktirajo. Vinogradnikom pa bodo v društvu omogočili kontakt z zainteresiranimi lastniki za morebiten zakup ali najem obdelovalnih površin.
V društvu tako upajo, da bo ta akcija še pripomogla k razširitvi proizvodnje prosekarja, ki postaja vse bolj uveljavljeno tudi med modernimi ljubitelji kakovostnih vin.
Uredništvo
