V Kopru zazvenele največje cerkvene orgle v Sloveniji

Fotografije: Primorska24

V koprski stolnici Marijinega vnebovzetja so včeraj slovesno blagoslovili cerkvene orgle. Z bogoslužjem in inavguracijo je bil tako sklenjen štiriletni projekt, ki se je začel jeseni 2017, potem je bila koprska župnija uspešna na prijavi za razpis za brezplačno dodelitev koncertnih orgel koncertne dvorane Tonhalle iz Zuricha. Začelo se je urejanje prevoza, pripravljalna, arheološka in gradbena dela (za šestnajst tonske orgle so morali zgraditi nov kor), tehnološke posodobitve, postavitev in naposled uglasitev 33 let starih orgel s 5520. piščali, ki je trajala več mesecev. 

 

Mogočno glasbilo je blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak. Nanje pa je igral organist Mirko Butkovič. Pod vodstvom zborovodij Valentine Baričič, Mirana Bordona in Mateja Lazarja so zazveneli tudi mešani glasovi združenih cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre.

Koprske orgle sta izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guilloja, ki je aktivno sodeloval pri njihovi postavitvi, a je leta 2019 žal umrl.

Inavguracije sse med mnogimi gosti udeležili tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich, predsednik države Borut Pahor in koprski župan Aleš Bržan.

V nagovoru je predsednik Pahor povedal: “Že vsaj 12 stoletij orgle povezujejo Evropo. V to povezavo je na samem začetku te dobe stopil mož iz krajev nedaleč od tod, orglár Jurij z Beneškega. Leta 826 so ga poklicali v Aachen, da bi na cesarskem dvoru Ludvika Pobožnega v takrat skupni državi izdelal orgle. Oče Ludvika Pobožnega je Pater Europae, Karel Veliki, in ni majhen dosežek, da zgodovinske listine prav za te orgle zapisujejo, da so prve evropske orgle znanega in domačega izdelovalca. Za današnji pogled je navdihujoče in vzbuja samozavest, da je bil Jurij z Beneškega, iz dežele, s katero si Istra in njena glava, Koper, že stoletja delita kulturo.

Vsaj od tedaj so orgle zvočna vzporednica pisavi, ki ji rečemo latinica. Kjer je latinica, tam so orgle. Pravzaprav gre za več kot vzporednost, gre za prepletenost besede in glasbe, globoko kulturno in globoko človeško prepletenost, v kateri z besedo komuniciramo že izoblikovane misli, glasba pa izraža in nagovarja čutenje in vse tisto, česar ne znamo povedati.

Glasba in beseda sta – pa ne mimogrede – tudi duhovni prvini, ki sta nepogrešljivi slovenskemu narodu; mejnikom njegove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kaj bi brez Trubarja in njegovih naslednikov, kaj brez Gallusa in njegovih naslednikov? Mnoga stoletja so vsi poeti rasli ob orglah.

Povezovati in združevati … mar ni to ideal ustvarjalno delujoče družbe?

Orgle Evropo povezujejo tudi danes. Zgodovinsko in geografsko. Časovno gledano se stare tehnologije povezujejo z novimi, baročnimi in romantični ideali z zvočnimi barvami, ki po modernih orglah morda še iščejo mesto v naših ušesih. A podoba v bistvu ne odstopa od značilnosti, ki so jih poznali v 9. stoletju: raznolikost piščali in raznolikost zvoka. Podobno je mogoče reči tudi geografsko: raznolikost zvoka, ki povezuje mediteransko, galikansko, germansko, prastaro skandinavsko in še kakšno tradicijo.

Tudi slovensko? Morda. Poleg sinergij različnih evropskih slogov, ki jih iz več kot tisoč domačih orgel slišimo do danes, pogosto spregledamo značilnost, ki je tudi slovanska in zelo slovenska. Slovenski jezik namreč za to glasbilo uporablja množinski samostalnik. Orgle so namreč družbeno glasbilo, množinsko.

Orgle niso muzejski eksponat, tudi te, ki jim bomo zdaj morda rekli naše ali koprske, ne. Ne glede na častitljivo starost in mogočno pojavnost pročelja, je njihov smisel glasba, vedno le glasba. Te si želimo in te pričakujemo. Spričo njihove modernistične francoske zvočne usmeritve bodo v neki daljni prihodnosti morda predmet sprašujočih se zgodovinarjev, o njih bo pisala tudi prihodnost, ne le zgodovina. Prepričan sem, da z današnjim dnem že postajajo uporabni del tukajšnje kulture in so mladim ustvarjalcem že zgodbo o svojem prihodu v avtohtoni navdih in spodbudo.

Želim, da bi združevale in v harmoniji prepletle glasbe, jezike in ljudi.

Gre za največje, novo restavrirane cerkvene orgle v Sloveniji. Nove orgle koprske stolnice prihajajo v Koper kot donacija švicarske koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha. Orgle sta leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guilloja, ki je aktivno sodeloval pri njihovi postavitvi.”

Župan Bržan je pohvalil mnogoštevilčno ekipo, ki je marljivo in vztrajno delala na projektu: “Danes sem predvsem hvaležen. Vsem, ki ste se tako trdo in neumorno borili za to, da so orgle svoj novi dom dobile prav v Kopru, vsem, ki ste kljub številnim arhitektonskim in prostorskim oviram ta projekt izpeljali brezhibno, vsem, ki ste in še boste našo novo kraljico glasbil podprli tudi s svojimi prispevki, pa tudi skupnosti, ki jo vodim, in ki je v ta projekt vpeta že od njegovega rojstva.”

Z dragoceno pridobitvijo bodo po mnenju Bržana dvignili ponudbo in raven kulturnih dogodkov v mestu, privabili številne vrhunske umetnice in umetnike, mladim, novim upom pa odprli pot v svet orgelske glasbe.

Spletno uredništvo