Danes mineva 160 let od kar je prvi vlak zapeljal na trasi Južne železnice Dunaj – Trst. Zato bo danes ob 16:30 v Borovnici potekala osrednja slovesnost za počastitev obletnice, na kateri bo osrednji govornik minister za infrastrukturo Republike Slovenije Peter Gašperšič, udeležence pa bosta nagovorila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, sledil bo krajši kulturni program.
Južna železnica je predstavljala ogromen gradbeni podvig, pohvali pa se lahko z mnogimi arhitekturnimi dosežki, med katere bi lahko uvrstili tudi nekdanji Borovniški viadukt. Zgrajen leta 1856 je v dolžino meril 561 metrov, z višino 38 metrov pa je takrat veljal za najdaljši kamniti most v Evropi. Viadukt je po razpadu Avstro-Ogrskega imperija začel propadati, hitrost je bila omejena le na 5 km/h, viadukt pa so razstrelili partizani leta 1941. Italijani so sicer uničeni viadukt nadomestili z železno konstrukcijo, Nemci pa so zaradi nevarnosti zračnih napadov raje zgradili nadomestno progo, katero Slovenske železnice uporabljajo še danes.
Borovnica je bila od zgraditve Južne proge tesno povezana z razvojem železnice, ki je prispevala k njeni rasti in preobrazbi iz obrobne vasi v sodoben kraj. Tudi danes je z Ljubljano povezana s pogostimi in hitrimi železniškimi povezavami, ima pa tudi enega izmed najvišjih deležev prevoza z vlakom.
“Občina Borovnica želi posodobiti železniško postajo, zgraditi sodobno parkirišče »parkiraj in se pelji« ter s celostno prometno strategijo še povečati delež prebivalcev, ki za prevoz uporablja tudi javni potniški promet, bogato železniško tehniško dediščino pa želimo izkoristiti za razvoj turizma.” so sporočili iz občine ob prihajajočem dogodku.
Slovesnost se bo pričela v Ljubljani, ob 15:55 z zagonom parnega vlaka, ki bo v Borovnico pripeljal tudi častne goste. Po osrednjem govoru bo sledil kulturni program, v katerem bodo nastopili Big Band Vrhnika ter recitatorji in pevski zbor Kulturnega društva Borovnica, ministrica za šolstvo in šport Maja Makovec Brenčič pa bo v čakalnici železniške postaje Borovnica odprla manjšo razstavo izdelkov študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo oživitve opuščene trase proge med Borovnico in Preserjami.
Zapuščina Južne železnice
Ob slovesni obletnici ter vladnemu namenu izgradnje predragega Drugega tira Divača – Koper pa je potrebno izpostaviti tudi nekatere slabosti slovenskih železniških povezav, saj mnoge trase še vedno uporabljajo Avstro-Ogrsko infrastrukturo, kar posledično povečuje potovalni čas potnikov in tovora. Od 1,229 km železniških prog je zgolj 331 km dvotirnih, elektrificiranih pa zgolj 503.5 km. Poleg vsega pa SŽ tudi beležijo ogromne finančne izgube v zadnjih letih. Vlaganja v infrastrukturo do zaključka avtocestnega križa skoraj ni bilo, vse dosedanje investicije pa so bile manjše narave ali zgolj saniranje obstoječega stanja. Vlaki so zastareli, s pomanjkanjem elektrificiranih povezav pa lokomotive še vedno uporabljajo fosilna pogonska goriva, kar prispeva k onesnaževanju okolja ter še dodatno draži poslovanje SŽ glede na gibanje cen pogonskih goriv na svetovnih trgih.
Sebastjan J
