Danes je v Ljubljani potekalo 17. tradicionalno vseslovensko srečanje namenjeno Slovencem v zamejstvu. Srečanja se je udeležil aktualni politični vrh ter predstavniki zamejskih Slovencev iz posameznih območij.
»Mladi, ki odhajajo v tujino, zaradi namerne ali spontane asimilacije izgubljajo stik s slovenstvom, zato bi si morali prizadevati za ohranitev slovenske kulture med mladimi v tujini.« je v državnem zboru poudaril predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak. Dodal je, da je za ohranjanje slovenske biti nujen odnos sodelovanja med Slovenci v matični domovini in zunaj njenih meja. “Skupaj moramo krepiti samozavest, ki je pogosto na preizkušnji.« je zaključil.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je poudaril, da domovino “prepogosto razumemo kot samoumevno ter jo posledično, žal, morda tudi manj cenimo”. Brglez je še dodal, da je “domoljubje vrednota, ki je v preteklosti omogočila narodovo preživetje, zato jo moramo ohranjati in razvijati”. Izpostavil je tudi problematičnost izseljevanja mladih, ki zaradi pogubnih učinkov gospodarske in finančne krize ter varčevanja na vseh ravneh v Sloveniji niso našli ustrezne zaposlitve.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je dodal, da se moramo “zavedati, da je zgolj društvena dejavnost preživela oblika dela”. Mlade je potrebno spodbuditi k sodelovanju in vključevanju v aktivnosti pri sodelovanju z matično domovino. “To pomeni, da odpiramo prostor in teme kroženju in ne begu možganov,” je pojasnil. Izpostavil je, da je manjšinska politika pomembna vez, ki lahko prispeva k multikulturnosti in krepitvi identitete posameznega naroda.
“Kako veliki ali majhni smo, je odvisno od tega, ali smo lahko komu vzor,” je pojasnil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Naštel je uspehe v športu, kulturi, naravnem okolju, članstvu v mednarodnih organizacijah in znanosti ter inovacijah. “Veliko znanstvenikov odhaja v tujino, vendar ostajajo Slovenci,” je zaključil Pleskovič.
Realna slika vzrokov
Ob dnevih, kot je Tradicionalno vseslovensko srečanje se spominjamo vseh po svetu izseljenih rojakov, ki so našli boljše življenje daleč od doma, stran od družine, starih prijateljev… Pozabimo pa na grde plati vzrokov izseljevanja.
V letu 2015 je Slovenijo zapustilo 14.913 oseb, ki so se odselile v tujino. Vse od pričetka finančne krize konec leta 2008 Slovenijo zapušča vse večje število prebivalcev z namenom selitve v tujino. Za primerjavo se je leta 2005 iz Slovenije izselilo zgolj 8605 oseb. Mladi v Sloveniji ne vidijo perspektive za ustvarjanje družine. Zaposlitve brez poznanstev, vsaj tistih za omogočanje normalnega življenja skoraj ni. Tudi če mladi dobijo službo pa plačna politika v Sloveniji omogoča zgolj osnovno preživetje. Mladi znanstveniki ne vidijo perspektive za razvoj svojega potenciala v Sloveniji. Vse od finančne krize Slovenija ne vlaga v raziskave in razvoj. Mladi tako zaradi omejenih delovnih in finančnih možnosti tako vse bolj bežijo v tujino, Slovenija pa postaja ena izmed najhitreje starajočih se držav v Evropi.
Beg iz Slovenije predvsem za mlade tako ni le spontana želja po raziskovanju nečesa novega, pač pa je beg v tujino za mnoge edina možnost normalnega preživetja in življenja. Glede na številke v zadnjih letih pa trend selitve v tujino ne pada, pač pa z leti samo še narašča, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, pa je dejstvo da so številke izselitev v zadnjih letih višje kot kdajkoli prej v zgodovini Slovenije.
Sebastjan J
