Tradicionalna kresovanja in kje bodo potekala

Kresovanje danes povezujemo predvsem z borbo za delavske pravice 1. Maja

Danes proti večeru bodo na številnih lokacijah zagoreli prvomajski kresovi, uvod v praznovanje 1. Maja, Praznika dela. Za vas smo preverili, kam se lahko odpravite v vaši bližini.

Občina Komen bo že tradicionalno pripravila postavitev mlaja in kresovanje, ki se bo pričelo danes ob 16. uri.

Občina Postojna bo tradicionalno kresovanje organizirala v Pivki, na igrišču pri dvorani Skala (ob OŠ Pivka), s pričetkom ob 20. uri. Zbrane bodo zabavali skupina LISJAKI in Slavko Ivančič. Tudi v primeru dežja bo prireditev potekala pod šotorom.

Nanos, kamor bo tudi letos nočni pohod, z zbirnim mestom pred barom Nanos ob 18. uri. Pričetek pohoda bo pol ure kasneje. Sledil bo postanek v Vojkovi koči in priprava prvomajskega kresa s prižigom ob 21. uri. Pohod ob vsakem vremenu.

Izvor kresovanja

Kresovi, ki bodo danes zagoreli številni povezujejo s praznovanjem. 1. Maja, vendar ima prižiganje ognja tradicijo še izpred krščanskih časov, natančneje v slovanski poganski mitologiji. Po ohranjenih ljudskih izročilih je mesec Maj ali Veliki traven dobil ime po antični boginji Maji. Naši predniki so verjeli, da narava v Maju doseže svojo eksplozijo rasti zaradi boginje Maje. Mesec Maj pomeni prvo košnjo, žetev, prvo sadje in prve izdelke na njivi in vrtu.

Boginja Maja je za vse to potrebovala sonce, ki ga je v starem verovanju ponazarjal ogenj oziroma sončni Kresnik. Če je bila boginja Maja s svojo bujno rastjo ženski simbol, je bil Kresnik, ogenj in kres, moški simbol.

Tako so za 1. Maj povsod zagoreli kresovi. Pozneje se je marsikje razširilo verovanje, da se v noči na 1. Maj z neba spuščajo čarovnice. Ljudje so jih zato želeli s kurjenjem kresov pregnati.

Po koncu vojne je takratna komunistična oblast v želji izpodrivanja Katoliške cerkve in njenih verskih običajev iz območja Jugoslavije začela pri svojih ideoloških praznovanjih uporabljati poganska izročila in običaje. Te je navadno takratna komunistična oblast zlila skupaj z socialistično mitologijo delavskega naroda in ”borbe za delavske pravice”.

Sebastjan J