V predvolilnem času je bila omemba ilegalnih prehodov slovenskih meja tabu tema. Le nekaj tednov kasneje pa je Slovenija postala vodilna država na balkanski migracijski poti, ki glasno in jasno opozarja »…na skrb zbujajoč trend povečevanja migracij na balkanskih poteh…« in »na zlorabe azilnih postopkov in vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju migracijskih gibanj v regiji.«
Na ministrskem zasedanju v začetku meseca v Bruslju, kjer so povabili notranje ministre šestih balkanskih držav je »Slovenija EU pozivala k pomoči pri namestitvenih zmogljivostih za begunce in migrante zlasti v Bosni in Hercegovini.«
V luči predvolilnega strahu leve politične opcije zaradi hlastanja po volilnih glasovih in poslanskih sedežih ter medijske cenzure glede ilegalnih migracij, katero so izvajala režimska trobila, med njimi tudi RTV Slovenija, za katerega naročnino plačujemo vsi prebivalci Slovenije, je razumljivo, da se tematika šele sedaj odpira na široko slovenski javnosti. Vendar nikakor ne moremo zanikati dejstev in statistike, ki nakazuje, da se šele na polovici leta bliskovito približujemo končni številki azilantov iz lanskega leta.
Številke ne zanikajo slovenske politične panike
V lanskem letu je bilo tako obravnavanih 1476 prošenj za azil, v letošnjih šestih mesecih pa je številka že presegla 1163 prošenj v predsezonskem času ilegalnih prehodov meja. Torej nas velik del ilegalnih prestopov meja še čaka v poletnih mesecih, opozoriti pa je potrebno, da je bilo od teh 1163 prošenj zavrnjenih zgolj 87.
V Maju 2018 je Slovenija tako sprejela 365 prošenj (April 274) in sicer 5 Turkov, 115 Pakistancev, 27 Maročanov, 14 Irancev, 113 Alžircev in 47 Afganistancev, da naštejemo najbolj številčne. Iz območja Sirije je Slovenija v prejšnjem mesecu sprejela zgolj 12 prošenj za mednarodno zaščito, kar prej nakazuje na očitne migracijske tokove ekonomskih migrantov, kot pa beguncev na begu pred vojno.
Festival migrantskega filma
Da nevladne organizacije predstavljajo velik del problema, je priznala tudi Slovenija, kljub temu pa se iz državnega proračuna še naprej financirajo razne ”nevladne” organizacije, ki promovirajo ilegalne migracijske tokove in nezakonito prehajanje državnih meja. Med njih sodi tudi festival migrantskega filma, ki s pomočjo vizualne umetnosti skuša obiskovalcem predstaviti zgodbe ilegalnih migrantov.
Več o festivalu si lahko preberete na njihovi spletni strani, kam točno pa so stvari usmerjene, razkriva finančna slika glavnega organizatorja festivala, Javne agencije Slovenski filmski center. Ta je v mandatu Cerarjeve vlade iz javnih sredstev prejela prek 18 milijonov € davkoplačevalskega denarja. Glavni medijski sponzorji festivala pa so Dnevnik, Mladina, Delo, MMC RTV Slovenija, Večer itd. Torej večina medijske srenje, ki je v predvolilnem času zanikala obstoj morebitne balkanske migrantske krize.
Sebastjan J
