Statistični urad Slovenije je objavil podatke Regije in občine v številkah za leto 2016 iz katerih lahko izluščimo zanimivo primerjavo med primorsko-kraško regijo in preostalo Slovenijo. Metodologija je razčlenila regijo na dve območji in sicer obalno-kraško ter primorsko-notranjsko regijo. Pod prvo so vštete občine Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana, pod drugo pa občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna.
Obalno-kraška regija je imela leta 2016 113.193 prebivalcev, kar je predstavljalo 5 % celotne populacije Slovenije, vendar pa je s povprečno starostjo 44.1 let kar tretja najstarejša regija v državi. Med vsemi regijami je imela obalno-kraška najmanjše število študentov z 31 študenti na 1000 prebivalcev. S povprečno bruto plačo 1560 € na zaposlenega se je regija uvrstila na četrto mesto, z 577 kilogrami odpadkov na prebivalca pa je regija zasedla neslavno prvo mesto. Regija ustvarja kar 19.928 € BDP-ja, kar jo uvršča takoj za osrednjeslovensko in nad slovensko povprečje.
Primorsko-notranjska regija pa je imela v letu 2016 52.593 prebivalcev, kar predstavlja zgolj 3 % celotnega prebivalstva. S povprečno starostjo 43.3 let se je regija uvrstila na peto mesto, tik za slovenskim povprečjem, z 36 študenti na tisoč prebivalcev pa se je uvrstila na osmo mesto v Sloveniji. Regija pa z najmanjšo bruto plačo 1.389 € na zaposlenega velja za najrevnejšo po prejemkih na zaposlenega. Z 450 kilogrami odpadkov na prebivalca se je regija uvrstila na sedmo mesto, z zgolj 14.412 € BDP-ja pa regija prednjači zgolj pred pomursko in najslabše uvrščeno zasavsko regijo.
Obe regiji si delita število 57 avtomobilov na 100 prebivalcev, močne pa so razlike v številu prihodov turistov na 1.000 prebivalcev. Tudi tu prednjači obalno-kraška z 6942 turisti, kjer je slovensko povprečje zgolj 2091 turistov, primorsko-notranjska regija pa jih je kljub svetovni atrakciji Postojnske jame sprejela zgolj 1241, kar je tudi pod slovenskim povprečjem.
Sebastjan J
