Stranka HDZ je ponovno in prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah in s tem ponovno potrdila vlado pod vodstvom Andreja Plenkovića. Ponovna zmaga Plenkovića pa bi lahko vplivala tudi na boljše odnose s Slovenijo pri spopadanju z odprtimi vprašanji s Hrvaško, hkrati pa bi lahko pomenila tesnejše sodelovanje med sosedama ter skupaj z ostalimi evropskimi zavezništvi.
Andrej Plenković je na tokratnih volitvah storil več kot bi si v svojih najbolj divjih sanjah lahko predstavljali najbolj vztrajni zagovorniki velike koalicije. Plenkovićeva HDZ je kar sama naredila veliko koalicijo, ki je bila za veliko večino državljanov dovolj sprejemljiv koktajl za volivce z leve in desne strani.
Stranka HDZ je prejela 61 poslanskih sedežev, kar je 17 več od drugouvrščenega Restarta, koalicije levih strank. Čeprav so bili rezultati na volitvah dobri, Plenkoviću zmaga ne zagotavlja vloge izsiljevalca, kar pomeni, da bo moral za sestavo močne vlade doseči večino skupaj s poslanci manjšin, dodatne glasove pa bi si lahko pridobil tudi z možnim sodelovanjem z Domovinskim gibanjem Miroslava Škora ali z levičarsko stranko Most. S tokratnimi volitvami je Plenković končno premagal svojo zelo angažirano in smrtonosno desno opozicijo, levico pa je postavil tja, kjer ji je mesto, zaradi njene programske (ne)jasnosti in (ne)pripravljenosti. V smislu števila glasov je Plenković postal premier z največ glasovi na volitvah, takoj za Franjom Tuđmanom.
Ravnanje Plenkovića v času krize koronavirusa je bilo odločilno za novo zmago
Pomembno je poudariti, da je zaradi vzdušja zaradi koronavirusa Plenkoviću odločilno pomagalo pri volitvah njegovo ravnanje, saj je ravno v ključnem trenutku pokazal zdrav razum in zmožnost demokratičnega odločanja, pri tem pa še izvedel dva niza volitev, ki so bile ključnega pomena za na njegovo politično kariero. Z včerajšnjo zmago je tako ustvaril položaj nedotakljivosti, kar mu bo omogočilo nemoteno vodenje države v prihodnjem mandatu. Trenutni položaj bo lahko uveljavil predvsem v smislu uvajanja zahtevnih reform, med drugim tistih, ki so že desetletja na čakalni listi, prav tako ga še vedno čakajo napori reševanja posledic epidemije koronavirusa.
Kot kaže Levica ni imela niti osnovnih pogojev za zmago, čeprav so javnomnenjske ankete pokazale ravno nasprotno. Koalicija Restart več kot očitno ni odločno ukrepala in so Plenkovićevo volilno taktiko več kot očitno spregledali. Zmago so mu prinesle ključne usmeritve pri izbiri varnosti za glavni volilni slogan in z opozarjanjem na nepripravljenost glavnih izzivalcev. Kot kaže, je bila državljanom bolj pomembna varnost v času hude negotovosti od občutka nezadovoljstva zaradi korupcije in klientelizma v državi. Edini pravi zmagovalci na teh volitvah so skupaj Plenkovićem organizatorji liste Možemo, ki so pravzaprav premagali Bandića ali celo Bernardića. Ti rezultati sicer ne bodo bistveno vplivali na oblikovanje vlade, bodo pa vplivali na lokalne volitve prihodnje leto, kar bi lahko prineslo konec dolgotrajne kariere zagrebškega župana Milana Bandića.
Dimitrij Rupel zmago Plenkovića sprejel s pozitivnimi občutki
Za mnenje o rezultatu volitev na Hrvaškem ter o odnosih s Slovenijo, smo povprašali tudi nekdanjega zunanjega ministra, diplomata in profesorja mednarodnih odnosov Dimitrija Rupla, ki meni, da je Plenkovićeva vlada resna in pripravljena na sodelovanje. Oba predsednika vlad pa se lahko o marsičem pogovorita in pogodita in najdeta pozitivne rezultate za obe strani. “Evidentno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško je vprašanje državne meje oziroma odločitve sodišča v Haagu,” ocenjuje Rupel in poudarja, da bi to lahko ohladilo razgreto razpoloženje med obema državama, saj se je nekako sililo Hrvaško k spoštovanju Haaškega sodišča. Prav tako smatra, da lahko ta zadeva še nekoliko počaka in se mu zdi, da bo slovenska vlada zavzela enako stališče. “V tem trenutku se je bolj pomembno osredotočiti na vprašanje pandemije koronavirusa, saj je bilo stališče slovenske vlade do Hrvaške nekoliko popustljivo, saj si je Hrvaška želela izvesti volitve kar se da nemoteno,” še dodaja.
Rupel še ocenjuje, da obstaja veliko stvari o kateri se slovenska in hrvaška vlada lahko zedinita glede teh ukrepov, saj je Hrvaški v interesu, da Slovenci počitnikujejo Hrvaškem, podoben interes pa ima tudi večina Slovencev. “Imamo pa tudi na zunanjepolitičnem področju mnogih skupnih tem, veliko problemov, ki jih lahko rešujemo skupaj. Jaz vidim v Hrvaški zaveznico v skupini držav vzhodnega dela in seveda tudi severnega in srednjega dela Evropske unije – od Baltika do Jadrana, katerega sodelovanja ni brez Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Poljske in Češke,” še poudarja in pove, da Hrvaški sicer očitajo desničarsko in zastalo politiko, a je mnenja, da bi se morali tudi pri nas zgledovati in se nekaj naučiti od Hrvaške in pri tem zgraditi konstruktiven ter prijateljski odnos.
Sara Rančigaj/Nova24TV
