Raziskava Evropske komisije opravljena že leta 2015, ki nato zaradi svojih pozitivnih ugotovitev ni bila nikoli uradno objavljena ugotavlja, da spletno piratstvo le ni tako škodljivo za industrijo, kot bi nas rade prepričale uradne inštitucije. Še več! Raziskava ugotavlja, da je spletno piratstvo za industrijo računalniških iger celo spodbudno, na glasbeno industrijo in elektronsko knjižno založništvo nima vpliva, negativni vpliv pa beleži zgolj v filmski industriji, vendar še to le na obiske premier filmov v kinodvoranah.
Raziskava na svojih 300 straneh ugotavlja, da “Splošno rezultati ne kažejo statistične povezave med upadom prodaje multimedijskih vsebin in spletnim piratstvom. Čeprav to ne pomeni, da spletno piratstvo nima negativnih učinkov, pa statistično ni dovolj zanesljivih dokazov, ki bi povezavo potrjevali.”
Raziskava je bila sicer naročena že leta 2015, zanjo pa so porabili 428.000 €, vendar jo je Evropska komisija zaradi nepričakovanih izsledkov pospravila v predal. Nanjo sta nehote konec leta 2016 opozorila EU komisarja Benedikt Herz in Kamil Kiljański, ki sta z izločki ugotovitev želela dokazati, da ima spletno piratstvo negativne učinke na filmsko industrijo, čeprav pozitivnih učinkov raziskave nikoli nista omenila. Dokončno je javnosti raziskavo razkrila Julia Reda, nemška EU poslanka kot del njenega nasprotovanja uzakonjenju Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. »Zakaj se je komisija kljub ogromnemu finančnemu vložku odločila, da raziskave ne bo objavila?« je komisarjem zastavila vprašanje Reda in pojasnila, da bi objava raziskave škodila proti-piratski zakonodaji EU.
V poročilu tako lahko najdemo zapisano, da glasbena industrija zaradi piratstva ne beleži negativnih učinkov, saj večino dobička glasbene zvezde ustvarjajo s koncerti, ki presega prihodke iz vseh oblik posnete glasbe. Statistično tudi ni povezav med upadanjem prodaje glasbenih medijev in piratstvom, saj zgoščenke (CD) postajajo zastareli, kupci pa raje posegajo po nakupih v digitalnih knjižnicah, kot so iTunes in druge.
Filmska industrija je edina, ki beleži upad, saj za vsakih 10 spiratiziranih filmskih uspešnic potrošniki preskočijo ogled 4 takih filmov v kinodvoranah. Vzroke za to pa bi lahko iskali tudi vse slabšemu stanju kinodvoran, kot smo jim pri nas lahko priča v ljubljanskem Koloseju. Raziskava ugotavlja, da je enaka situacija na področju televizijskih serij, čeprav so ne letošnjih Emmy Awards izpostavili, da je trg televizijskih serij letos v svojem vrhuncu po številu predvajanih vsebin v primerjavi s preteklimi leti.
Industrija računalniških iger pa je iz piratstva celo ustvarila svojevrstno igro in edina beleži povečane dobičke tudi na podlagi piratstva. Industrija iz piratov uspešno ustvarja plačane uporabnike s tem, da plačnikom ponuja boljšo igralsko izkušnjo in dodatne bonuse in stopnje iger proti plačilu.
Situacija v Sloveniji
Po prepričanju Saša Lušića, generalnega sekretarja Združenja imetnikov pravic Slovenije, zaradi piratstva Slovenija trpi veliko gospodarsko škodo, izgubo delovnih mest in davčnih prihodkov, na dolgi rok pa piratstvo uničuje domačo ustvarjalnost in kulturo. Čeprav v združenju trdijo, da je Slovenija v samem vrhu EU na področju piratstva, pa se ne uvrščamo niti v najvišjo deseterico. Omeniti pa je potrebno, da se v Sloveniji že tako plačuje tarifa za avtorske pravice ob vsakem nakupu praznih CD ali DVD zgoščenk, ki je stopila v veljavo po hitrem postopku konec Novembra 2008 in določa najvišjo tarifo za DVD zgoščenke v višini 1,43 €, ki jo SAZAS-u plača končni potrošnik.
Spletno piratstvo tako statistično sploh nima večjih negativnih posledic za gospodarstvo in na multimedijski industriji. Nekatere panoge, ki so se uspele prilagoditi spremembam sodobne tehnologije in razmeram na potrošniškem trgu pa piratstvo celo ustreza, saj z njim večajo svoje tržne deleže in dobičke.
Zdi se, da piratstvu nasprotujejo predvsem zastarele in prevelike družbe, ki se v svojih ustaljenih poslovnih praksah niso bile sposobne prilagoditi tehnološkim spremembam in novim zahtevam končnih kupcev. Časi kupovanja celotnih albumov glasbenikov zgolj zaradi ene všečne pesmi, ker ni bilo drugih alternativ so minili. Industrija pa se bo morala novim razmeram na trgu prilagoditi ali ukloniti iznajdljivosti potrošnikov, saj represivna politika uveljavljanja zastarelih prodajnih modelov multimedijskih vsebin zgolj vodi v upor in bojkot potrošnikov, ki pa na koncu zopet privede do upada prodajnih dobičkov teh družb, kot jih predvsem beleži filmska industrija.
Kljub temu pa je potrebno izpostaviti, da je spletno piratstvo še vedno ilegalno početje, umetniki pa si v primeru všečnih vsebin, ki jih nelegalno prenesete na svoje računalnike zaslužijo vašo podporo z legalnim nakupom njihovih vsebin.
Sebastjan J
