Del liberalne slovenske politike si v zadnjih Vladnih izdihljajih prizadeva za priznanje Palestine kot suverene države, čemur nasprotuje večina največjih držav Zahoda. Zakaj se tik pred volitvami mudi z izpolnitvijo predvolilne obljube Levice o priznanju Palestine? Odločitev lahko Sloveniji prinese številne negativne posledice v bodoče in nas poleg pranja Iranskega denarja v NLB uvrsti še korak bližje k državam, ki podpirajo radikalni islamski terorizem. Priznanje Palestine pomeni priznanje legitimne oblasti teroristične skupine Hamas v Gazi. Skupino, ki jo je na seznam teroristov uvrstila celo Evropska Unija, katere del naj bi Slovenija še bila.
Zgodovina nestabilnosti na Bližnjem vzhodu je dolga, mirovni proces nikoli zaključen, večina predlogov za ureditev Palestine in Izraela kot ločenih držav pa je bilo s strani Palestincev zavrnjenih, kljub temu, da jih je Izrael v želji po miru podprl.
Vzrok bližnjevzhodnih nemirov
Začetek nemirov na območju Palestine se je pričel v 19. stoletju, kjer so Judje okrog leta 1850 že predstavljali večino prebivalstva Jeruzalema, vendar so s številko 40.000 dosegli zgolj 10 % takratne skoraj pol milijonske populacije Arabcev znotraj Palestine. Zaradi blokade Otomanskega imperija Judje niso imeli kupne pravice za zemljo, zato so se naseljevali na opuščenih, puščavskih zemljiščih, katerih lastniki so živeli v tujini. Šele s prihodom Britancev 1917 so Judje lahko začeli kupovati zemljo, ki pa so jo največkrat preplačevali
.
Leta 1937 je Jeruzalemski veliki Mufti Hajj Mohammed Effendi Amin el-Husseini pričal pred Peel-ovo komisijo, ki je preverjala trditve o nasilju med Arabci in Judi ter dokončno ovrgel mit o ”judovski kraji palestinske zemlje”. el-Husseini je povedal, da so ob Britanski okupaciji Judje začeli množično odkupovati zemljo od v tujini razseljenih veleposestnikov, ki so navadno živeli v večjih arabskih mestih, kot sta bila Kairo ali Damask. Mali kmetje, podnajemniki na tej zemlji in večinoma libanonske narodnosti pa so bili izseljeni iz ozemlja, navadno celo nasilno s strani takratnih lokalnih palestinskih arabskih oblasti. el-Husseini je komisiji še povedal, da se je zgolj v treh letih zaradi judovskega denarja in obdelave zemlje, ki je bila prej puščava tudi življenje za Palestince izboljšalo.
Po nemškem Holokavstu, v katerem je el-Husseini aktivno sodeloval, so se prizadevanja za izraelsko državo okrepila. Združeni narodi so tako leta 1947 pripravili delitev ozemlja med Jude in Palestince. el-Husseini je kot predstavnik Palestine in Arabcev predlog zavrnil, po razglasitvi Izraelske neodvisnost 14. Maja 1948 ob odhodu zadnjega britanskega vojaka iz ozemlja, pa so novonastalo državo napadle vse njene sosede, Egipt, Jordanija, Irak in Sirija. Izrael je svojo neodvisnost ubranil, ter povečal svoje ozemlje za 50 %. Sirija je ohranila nadzor nad Zahodnim Bregom, Egipt pa nad Gazo. Izrael je v vojaških provokacijah v kasnejših desetletjih večkrat osvojil okoliška ozemlja, katerih vračilo je nato kasneje uporabljal kot izhodišče za mirovna pogajanja s sosedi. V zameno za Sinaj je tako Egipt leta 1979 z Izraelom podpisal mirovni sporazum, zaradi katerega je bil Egipt suspendiran iz Arabske lige za obdobje 1979-89, takratni egiptovski predsednik Anwar Sadat pa je le 2. leti kasneje podlegel strelom člana Egiptovskega Islamskega Jihada.
Srčika spora pa je seveda mesto Jeruzalem samo, sveto mesto trem monoteističnim religijam, kjer bi radi Judje na Tempeljskem hribu ponovno zgradili Tretji Tempelj, kjer trenutno stoji najstarejše svetišče Islama, Kupola na skali. Obnova Templja pa bi po krščanski literaturi prinesla konec sveta z izpolnitvijo prerokb iz Janezovega Razodetja.
Palestinska državljanska vojna
Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2006 je Hamas osvojil 44.45 % glasov, Fatah pa zgolj 41.43 %, s čimer nobeno gibanje ni dobilo večine. Pogajanja o delitvi oblasti so propadla Junija 2007, ko je Hamas zavzel Gazo, Fatah pa je v odgovor prevzel Zahodni breg. V oboroženem državljanskem konfliktu, ki je potekal vse od volitev Januarja 2006 do razdelitve ozemlja Junija 2007, je bilo ubitih več kot 600 Palestincev.
Fatah, ki okupira Zahodni breg in je del PLO (Palestine Liberation Organization), kot taka od leta 1988 ni več prepoznana kot teroristična organizacija. Hamas, na drugi strani Izraela v Gazi, kot teroristično skupino še vedno obravnavajo ZDA, Združeni Narodi in tudi Evropska Unija.
Avgusta 2015 je predstavnik Palestine Združenim Narodom predlagal resolucijo, kjer bi lahko države opazovalke, Palestina in Vatikan dvignili svoji zastavi. Prvotno so Palestinci svoj predlog predstavili kot skupni trud s Svetim sedežem, kar pa je Vatikan zanikal.
V Izraelu živi skoraj 1,5 milijona Arabcev. Tudi v pogovorih z Judi, ti radi povedo, da Arabci niso problematični, mnogi izmed njih imajo v Izraelu ugledne službe, vendar pa je problem nasilje in teroristične akcije, ki izvirajo palestinskih območij. Kljub velikemu številu napadov Palestincev na izraelske vojake, pa so najbolj odmevni teroristični napadi najstnikov ali celo otrok. Od napadanja s kamenjem, do najstniških zakolov izraelskih vojakov z noži in samomorilskih napadalcev, eden izmed odmevnejših primerov je bil Hussam Abdo, ki mu je strah preprečil detonacijo samomorilskega jopiča. Ko so ga izraelski vojaki ujeli, so po evakuaciji območja jopič odstranili s pomočjo daljinskega robota. Abdo je kasneje v intervjuju za lokalni časopis povedal, da »Je želel priti v raj, kjer je reka medu, reka vina in 72 devic, ki ga bodo čakale.« Raj je nagrada za samomorilske napadalce, kot so ga učili v šoli ob študiju Korana.
Hussam Abdo je imel nalogo razstrelitve na kontrolni točki med Izraelom in Zahodnim bregom, pri čemer bi ubil peščico izraelskih vojakov in od 200 do 300 nedolžnih palestinskih civilistov, ki dnevno prečkajo točko na poti na delo v bližnja izraelska mesta.
Zato se okoli priznanja Palestine s strani Slovenije porajajo vprašanja in sicer, priznavamo Palestino kot celoto skupaj z Zahodnim bregom in Gazo, ali zgolj eno izmed obeh? S tem priznavamo legitimno oblast teroristične skupine Hamas v Gazi, ali se opredeljujemo zgolj za Fatah na Zahodnem bregu?
Priznanje Palestine ob razpadajočem zdravstvu, stavki javnega sektorja, slabi ekonomski sliki delovnega naroda in politični nestabilnosti trenutno ni največja prioriteta Slovenije. Glede na slabe posledice, ki jih to lahko prinese za Slovenijo, pa je trenutno priznanje Palestine zgolj ideološko izsiljevanje za nabiranje novih političnih glasov Levice in drugih liberalnih politikov za prihajajoče Državnozborske volitve, ne glede na povzročeno mednarodno škodo Sloveniji.
Sebastjan J
