Kljub zaključku poletne sezone, katero so vsak vikend spremljali prometni zamaški na odseku primorske avtoceste, informacijsko-prometni center zopet poroča o zastojih na primorskem odseku, čakalna doba pa se je povečala že na dve uri. Dodatni današnji zaplet med Postojno in Senožečami pa je bil voznik, ki je vozil v napačno smer. Ker informacijsko-prometni center ni poročal o morebitnih prometnih nesrečah na odseku, skupaj s preostalimi slovenskimi mediji v uredništvu sklepamo, da vožnja v napačno smer ni pustila posledic.
Vožnja v napačno smer pogost pojav
Današnja ”nevšečnost” vožnje v napačno smer pa ni osamljen primer. Tudi v začetku avgusta je med razcepom Gabrk in počivališčem Risnik voznik ”oviral” ostale udeležence na primorski avtocesti z vožnjo v napačno smer. Letno DARS zabeleži okoli 200 primerov take neodgovorne in nevarne vožnje, najpogostejši vzroki pa so vinjenost, zmedenost ali enostavno prevelika starost voznika. Čeprav širša javnost ob odmevnejših primerih take vožnje vedno zahteva odgovornost pristojnih, pa dlje od predlogov v taki ali drugačni obliki še nismo prišli, kaj šele, da bi odgovorni na DARS-u katerega izmed takih konstruktivnih predlogov udejanjili in s tem preprečili morebitne tragične razplete.
Gneče, zastoji in prometne nesreče
Povečan promet in posledični zastoji, ki so sestavni del poletne sezone na primorski avtocesti pa niso edini vzrok za čakanje in nejevoljo voznikov. Ob vsaki prometni nesreči na slovenskem avtocestnem križu posamezni odseki AC posledično postanejo neprevozni, promet pa se preusmerja na lokalne ceste, ki na mnogih odsekih tudi že nujno potrebujejo obnovitvena dela in so komaj prevozne za lokalno prebivalstvo. Vse skupaj se navadno zaključi s podaljšanim potovalnim časom, nejevoljo voznikov in sprenevedanjem odgovornih za posledice.
Slovenski AC križ smo davkoplačevalci ob njegovi gradnji preplačali, v zameno pa smo kljub pričakovanjem o sodobnih prometnih povezavah dobili zgolj ozka grla in avanturistične odisejade, ki se lahko hitro zaključijo tudi s smrtnim izidom, ker nekateri vozniki enostavno spregledajo table o vožnji v napačno smer, kar se je v preteklosti že dogajalo.
Odmevni primer leta 2013 je bila 78-letna voznica na Vranskem, ki je vozila v napačno smer. Takrat je Slovenija z grozo gledala videoposnetke nadzornih kamer, kjer se je voznica uspešno izognila trčenju s tovornima voziloma, zgodba pa se je zaključila z 1200 € kazni, odvzemom izpita in ovadbo voznice. V javnosti so se takrat sicer pojavljale zahteve po ureditvi problematike, med drugim so bila predlagana tudi rezila ob uvozih in izvozih na AC, ki bi ustavila v napačno smer vozeča vozila. Vendar pa še do danes problematika ni bila urejena, vožnja v napačno smer pa je postala mesečni dogodek na tem ali onem odseku slovenskega AC križa.
Krvava statistika
Družba za avtoceste Republike Slovenije ( DARS ) je v letu 2016 ustvaril 372,16 milijona € prihodkov, od tega je čisti dobiček znašal 102,45 milijonov €. V letu 2016 je zaradi vožnje v napačno smer na slovenskih cestah umrlo 24 oseb.
Ivan Kapun iz sekcije uniformirane policije je za medije pojasnil stanje prometnih prekrškov vožnje v napačno smer. Številka 200 voznikov se na naših avtocestah v zadnjih letih pojavlja na letni ravni, od tega pa policija ujame in kaznuje manj kot 15 % takih prekrškarjev, preostali pa sploh niso kaznovani. Po Kapunovih besedah nameščene AC kamere niti ne zadostujejo, da bi pokrili vseh 123 uvozov in izvozov, kjer se nevarnost vožnje v napačno smer prične, niti kamere ne uspejo posneti registrske tablice prekrškarjev, s čimer je lov nanje, če jih policija ne dobi na mestu prekrška nemogoč.
Kapun zaključuje, da bi investicije v izboljšanje prometne varnosti, med drugim tudi preprečevanje vožnje v napačno smer zopet terjale milijone € davkoplačevalskega denarja, za kar pa trenutno država niti nima sredstev.
Ne pozabimo, prioriteta za trenutno Vlado je milijardno financiranje 27. kilometrov železniškega II Tira, ki bo tako ali tako zastarel v naslednjih 6. letih. Za to investicijo bo seveda potrebna obnova in izgradnja preostale železniške infrastrukture. Obnova in izboljševanje avtocestnega križa pa bo križ neke prihodnje koalicije. Krvava statistika 200 voznikov v napačno smer na letni ravni in posledično število ugaslih življenj na AC pa bo do takrat zgolj krvava številka v letnih poročilih o varnosti v cestnem prometu.
Sebastjan J
