Slovenska sodišča so znana po svoji počasnosti, okornosti, pristranskosti in nenazadnje tudi v svoji zmotljivosti. Zadnji primer v nizu slabe prakse slovenskih sodišč je razsodba Vrhovnega sodišča, ki je ugodilo organizatorju prepovedanega Thompsonovega koncerta, Milanu Trolu. Po poročanju portala siol.net je sodišče odločilo, da je upravno sodišče nezakonito zavrglo tožbo, s katero je Trol zatrjeval, da je MNZ njemu, Thompsonu in kupcem kart kršilo pravice s tem, da je zavlačevalo z odločitvijo o pritožbi.
Upravna enota Maribor je dva dni pred predvidenim koncertom tega prepovedala, organizator se je zoper prepoved pritožil na MNZ in na upravno sodišče. Trdil je, da mu je nastala poslovna škoda v višini 150 tisoč €.
MNZ je odločalo o pritožbi tri delovne dni (tak rok določa slovenski zakon) in odločitev sprejelo šele po predvidenem dnevu dogodka, čeprav evropska konvencija določa, da mora pritožbeni organ odločiti pred dnevom dogodka. Sodnica upravnega sodišča Švagelj Gabrovčeva je tožbo zavrgla kot prezgodnjo, saj naj bi jo organizator lahko vložil šele po odločitvi MNZ, s čimer pa je bil kršen tudi evropski pravni red.
Organizator koncerta se je zoper njeno odločitev pritožil na vrhovno sodišče, ki mu je ugodilo in potrdilo, da je bila odločitev sodnice nezakonita. Vrhovno sodišče je zadevo vrnilo v odločanje upravnemu sodišču, ki bo tokrat moralo upoštevati evropsko pravo in odločiti, ali je MNZ s počasnim obravnavanjem pritožbe kršilo ustavne pravice organizatorju koncerta, glasbeniku in kupcem vstopnic. Če so jim pravice bile kršene, jim bo država morala povrniti tudi škodo.
To pa ni edini primer, kjer je Vrhovno ali Ustavno sodišče razveljavilo sodbo nižjega sodišča in jo vrnila v ponovno odločanje. Tudi kršenje pravnega reda v slovenskem sodstvu za sodnike nima nikakršnih posledic, celo namerna kriminalna dejanja pa so razlog le za manjše disciplinske postopke.
Odmevni primer sodniške prakse kršenja zakonodaje RS je bila predsednica okrajnega sodišča v Murski Soboti Darinka Pušenjak , ki se je po delovnem času z družbo v Rock Cafeju v neposredni bližini sodišča v Murski Soboti zabavala na privatni zabavi. Ker je bila družba precej hrupna, lokal pa je bil odprt čez zapiralni čas, je nekdo poklical policijo in se pritožil. Darinka Pušenjak se je policistoma, ki sta prišla preverit kaj se dogaja, zlagala, da osebnih dokumentov nima pri sebi in jima celo podala lažne osebne podatke upokojene bivše sodelavke, ki sicer živi v isti ulici kot ona. Policista sta laž odkrila takoj in sprožila postopek zaradi kršitve zakona o osebnem imenu. Sodnica je bila disciplinsko premeščena v Maribor za pol leta, danes pa po podatkih spletne strani Okrajnega sodišče v Murski Soboti Darinka Pušenjak zopet sedi na sodniški klopi v Murski Soboti.
Kako spolitizirano in pristransko je slovensko sodstvo kažejo tudi uradne statistike Evropskega sodišča za človekove pravice, saj Slovenija kraljuje v samem evropskem vrhu po kršenju človekovih pravic na milijon prebivalcev. Tako smo bili leta 2011 še na sedmem mestu, že naslednje leto pa smo zasedli sam vrh. Slovenija je bila obsojena v 20 primerih oziroma v 9,5 primera na milijon prebivalcev. Za Slovenijo so se zvrstile – Črna gora z 8,3, – Bolgarija s 7,9 ter – Moldavija s 6,7 kršitve na milijon prebivalcev.
Sebastjan J
