Vlada je nedavno potrdila začetek postopka za sprejemanje DPN-ja za 9 vetrnih elektrarn na Zajčici, ki jih želi zgraditi družba Amicus d.o.o. in s tem namerava skupno dodati 30 MW v slovensko električno omrežje. “Sedaj bomo začeli meriti vpliv na okolje – na ptice, netopirje, medvede, volke … Če bo šlo vse po načrtih, pričakujemo gradbeno dovoljenje v letu 2020.” je dogajanje komentiral Primož Kapus, direktor družbe. Začetek postopka za sprejemanje DPN-ja namreč še vključuje pregled celovite presoje vplivov na okolje, ki bi jih gradnja teh 9 vetrnih elektrarn lahko imela na okolje.
Ministrstvo za okolje in prostor ter njegov Direktorat za prostor, graditev in stanovanja bosta koordinirala pripravo državnih prostorskih načrtov, katero pobudo za pripravo je podal Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo v imenu Amicus d.o.o.
Svoj odobritveni pečat morajo tako podati Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje znotraj Ministrstva za obrambo, Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Direkcija RS za vode, Ministrstvo za zdravje ter Zavod za gozdove Slovenije. S tem pa se postopki niti še ne zaključujejo, saj svoje zadnje besede ni podala niti še civilna iniciativa. »Želimo ohraniti naravno dediščino, ker to je velik poseg v okolje, škodljivo je zdravju. Z vsemi svojimi močmi bomo vztrajali, da teh vetrnic ne bi bilo.« nezadovoljstvo krajanov izraža predstavnik krajevne skupnosti Jovo Ferfila.
Temu pritrjuje tudi Diego Loredan, koordinator Združenja Zeleni krog, kamor je poveznih šest civilnih iniciativ »Slovenije ne moremo primerjati z veliki državami EU-ja, še manj jih slepo posnemati. Po dolgih letih izkušenj, ki jih imajo države z vetrnimi elektrarnami, je odgovor jasen, vetrne elektrarne so globalna zabloda in ne rešujejo problematike podnebnih sprememb.«
Kljub temu pa bo Slovenija že v dveh letih soočena s finančnimi sankcijami EU če do leta 2020 ne bomo proizvedli 106 megavatnih ur električne vetrne energije.
Uporabna globalna zabloda
Kako zelo uporabna in učinkovita je lahko vetrna električna energija, pa so dokazali v Nederlandse Spoorwegen, nizozemskih državnih železnicah, ki od lanskega leta svoje električne vlake napajajo zgolj iz vetrne elektrike. Ton Boon, predstavnik nizozemske NS je za medije povedal, da dnevno prepeljejo okrog 600 tisoč potnikov, upravljajo pa prek 5500 dnevnih železniških prevozov, ki že od januarja 2017 uporabljajo zgolj vetrno električno energijo za svoj pogon. »Ena vetrnica v eni uri proizvede dovolj elektrike, da ta poganja vlak približno 200 kilometrov.
Če pri tem upoštevamo, da vlak iz Ljubljane do Sežane povprečno potrebuje 1. uro in 45 minut, za premagovanje razdalje slabih 80 kilometrov v eno smer, bi lahko z eno samo vetrnice v času vožnje vlaka do Sežane že proizvedli dovolj energije za povratno vožnjo nazaj do Ljubljane.
Sebastjan J
