Le nekaj dni po obravnavi zakonitosti referenduma o II Tiru na Vrhovnem sodišču bo v zamejstvu prvo odprtje železniške infrastrukture, kot uvod v popolno reorganizacijo železniškega prometa v Furlaniji-Julijski krajini.
Vrhovno sodišče je za 14. Marec razpisalo javno obravnavo v presoji zakonitosti referenduma o drugem tiru, 19. Marca pa bo v Ronkah slovesno odprtje železniškega postajališča na letališču. S tem bo končan prvi korak na poti železniškega povezovanja tržaškega pristanišča z zaledjem, v načrtu pa je tudi polni zagon terminala v Červinjanu, s čimer namerava tržaško pristanišče prevzeti vodilno vlogo v regiji. Načrt za leto 2018 je presežek številke 10 tisoč vlakov letno.
Pristanišča v številkah
Luka Koper je v letu 2016 skupno pretovorila 22.010.652 ton tovora, leta 2017 pa 23.366.959 ton. Tržaško pristanišče je v letu 2016 obdelalo 59.117.848 ton blaga, v letu 2017 pa že 61.955.405 ton blaga.
Luka Koper se razteza na 150 ha, z dolžina obale 8,65 km in 58 privezi. Površina skladišč se razteza na 33,5 ha, Luka pa zaposluje okrog 1070 delavcev, ter za delavce prek IPS-jev nameni več kot 20 milijonov €, zaradi česar je ugotavljanje točnega števila delavcev v Luki nemogoče.
Tržaško pristanišče stoji na 230 ha, z dolžino obale 12 km in 58 privezi. Površina skladišč se razteza na 42,5 ha odkritih ter 50 ha pokritih skladišč. Tržaško pristanišče tudi zaposluje okrog 4.725 delavcev.
Železniški načrti v zamejstvu
Poročali smo že o Rail Freight Corridor 5 (RFC 5), ki bo prek celotne srednje Evrope mimo Slovenije povezal vse zaledne države z italijanskimi pristanišči, povezava pa bo aktivna že leta 2023 z izgradnjo Koralmbahn predora med Gradcem in Celovcem.
Samo tržaško pristanišče je pod vodstvom Zena D’Agostino v zadnjih letih prešlo iz primeža ozkih lokalnih interesov v filozofijo širšega regionalnega in meddržavnega povezovanja.
»V regionalnem okolju že imamo intermodalno infrastrukturo skupaj z logistiko, ki potrebuje le še vključitev v železniško omrežje. S tem bo pristanišče postalo prava gonilna sila za tovor in ponudila italijanske izdelke mednarodnim tržiščem.«
Z dvigom števila vlakov iz 4.900 leta 2015 na 8.681 leta 2017 želi tržaško pristanišče letos prebiti rekord 10.000 vlakov letno. Kljub temu pa pristanišče trenutno že drži primat kot najprometnejše Italijansko in Mediteransko pristanišče, v Evropi pa trenutno zaseda 11. mesto, z glavnimi tržišči, kot so Milan, Padova in Bologna v Italiji, ter Avstrija, Nemčija, Belgija, Madžarska in Češka Republika.
Trst – Budimpešta
»Povezava je doživela oživitev. V preteklih letih je Luka Koper obvladovala ves promet z Madžarsko, sedaj pa se tovor zaradi boljših povezav z zaledjem preusmerja v Trst.« je povedal D’Agostino. »Zato smo Kopru neposredna konkurenca na tem področju, kjer pa si v naslednjih letih obetamo močno ekonomsko rast.«
D’Agostino tudi napoveduje vključitev že obstoječe infrastrukture, kot sta logistični center na Fernetičih, kjer je tudi vstopna točka za trajekte v Turčijo ter postajališče v Červinjanu. To postajališče ima že sedaj zaradi proizvodnje Renaultovih vozil v Novem mestu precej prometa, D’Agostino pa pričakuje njegovo dokončno oživitev z vključitvijo postajališča v železniške poti tržaškega pristanišča.
S prvim marcem bo Adriafer, ki je do sedaj upravljala zgolj s pristaniško železniško infrastrukturo sprejela v upravljanje 10 prog v Opčinah. Tako bo tržaško pristanišča s Fernetiči, Červinjanom, postajališčem v Ronkah in posodobljeno infrastrukturo okrog Vidma postalo glavna pomorska točka tako Furlanije-Julijske krajine, kot zalednih držav.
»Tako bo lahko Furlanska logistična in industrijska panoga popolnoma izkoristila usluge pristanišča po ugodnih cenah, ki jih danes ne moremo ponuditi. To bo omogočilo ustvarjanje nove ekonomske rasti na hrbtu povezave železniškega in morskega prometa.« je za konec še povedal D’Agostino.
Slovenska železniška infrastruktura je že danes zastarela, saj tako tovorniške, kot potniške kompozicije le poredko dosegajo potovalne hitrosti čez 100 km/h, za razliko od sosednjih držav, kjer so potovalne hitrosti krepko čez 200 km/h. Tudi izgradnja II Tira, čigar usoda je še vedno v negotovih rokah ne bo posebej spremenila situacije. Luka Koper že izgublja promet, kar se bo v naslednjih letih z modernizacijo sosednjih držav le še stopnjevalo, Slovenija pa bo zaradi pomanjkanja državnih razvojnih strategij zgolj stagnirala. Ali pa bomo primorani vlagati ogromne finančne vsote v posodabljanje infrastrukture, da bomo sploh lahko dohajali dogajanje na mednarodnih trgih.
Sebastjan J
