Sežana: brat in sestra sta si prigoljufala skoraj milijon evrov

Fotografija je simbolična.

SEŽANA –  Kriminalisti  sektorja  kriminalistične  policije  PU Koper so konec junija 2020 zaključili dalj časa trajajočo kriminalistično preiskavo in na okrožno državno tožilstvo v  Kopru podali kazensko ovadbo zoper dva slovenska državljana, 33-letno direktorico družbe iz Sežane in njenega 40-letnega brata.

 

Brat in sestra sta utemeljeno osumljena storitve kaznivih dejanj davčna zatajitev  (po  1.  odstavku  249.  člena  KZ-1), pranje denarja (po 1. odstavku 245.člena KZ-1),  ponareditve ali uničenja poslovnih listin (po 1. in 2. odstavku 235. člena KZ-1) in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (po 1. odstavku 240. člena KZ-1) pa je utemeljeno osumljena 33-letna direktorica sežanske družbe.

Predkazenski  postopek  so  kriminalisti pričeli na podlagi kazenske ovadbe FURS in ga nadaljevali s pridobivanjem dodatnih dokazov, z zasegi poslovne in druge dokumentacije ter z izvedbo hišnih preiskav pri osumljenih, kjer so poleg listinske dokumentacije zasegli tudi elektronske naprave.

Med izvajanjem preiskave so kriminalisti ugotovili, da sta storilca kazniva dejanja  izvrševala  z  nezakonitim  poslovanjem  in  upravljanjem družb iz Sežane,  Ljubljane  in  Slovaške.  Ugotovili  so,  da  je  bila  33-letna osumljenka,  sicer  direktorica in lastnica družbe iz Sežane, vendar je to družbo dejansko upravljal in obvladoval tudi njen brat, ki v družbi ni imel nobene formalne funkcije. Oba osumljenca sta upravljala in obvladovala tudi
družbi  iz  Ljubljane  in  Slovaške,  čeprav  sta  ju  formalno  vodila in upravljala tuja državljana, tako imenovana slamnata direktorja.

Osumljenca sta davčno utajo v imenu sežanske družbe izvrševala tako, da sta s  prirejeno  dokumentacijo  prikazovala lažne prevozne storitve, ki naj bi jih  slovaška družba naročala družbi iz Sežane, ta pa naj bi za izvedbo teh prevozov  najela  družbo  iz  Ljubljane. Šlo naj bi za 971 prevozov blaga v obdobju med oktobrom in decembrom 2016, ki naj bi bili opravljeni na relacijah Avstrija  –  Slovaška  –  Avstrija in Slovaška – Nemčija. Ugotovljeno pa je bilo, da ti prevozi sploh niso bili opravljeni. Transportna dokumentacije teh družb  je sicer izkazovala, da naj bi družba iz Ljubljane, na relaciji Avstrija  –  Slovaška  – Avstrija, na dan opravila od 23 do 35 prevozov, na relaciji  Slovaška  – Nemčija pa naj bi dnevno opravila 3 do 4 prevoze, kar ni  mogoče,  saj  od leta  2011 ni zaposlovala delavcev, niti ni izkazovalastroškov  dela;  transportna  dokumentacija  je  bila tudi pomanjkljivo oziroma lažno  izpolnjena.  Za  lažne  storitve  –  prevoze  je družba iz Ljubljane izdajala lažne  račune sežanski družbi, le-ta pa je stroške teh storitev z lažnimi računi obračunala slovaški družbi.

Družba iz Ljubljane je tako imenovana missing trader družba (neplačujoči gospodarski subjekt), saj od računov, ki jih je izdala družbi iz Sežane, ni plačala DDV. Družba iz  Sežane je na podlagi prejetih lažnih računov zahtevala od FURS vračilo DDV in ga tudi dobila vrnjenega v znesku preko 176.000 evrov. S tem sta osumljena v imenu družbe iz Sežane zavedla FURS in oškodovala državni proračun, sežanski družbi pa pridobila protipravno premoženjsko korist v tej višini.

V  kriminalistični  preiskavi  so  kriminalisti  preiskovali tudi pranje  denarja in ugotovili, da je družba iz Sežane, na podlagi lažnih računov, od slovaške družbe prejela preko 835.000 evrov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Osumljenca sta ta denar nakazala nazaj deloma slovaški družbi, deloma pa družbi iz Ljubljane, pri čemer je šlo v obeh primerih za plačilo  neobstoječih storitev. Na  ta način sta osumljenca zakrila izvor denarja in s tem izvršila tudi kaznivo dejanje pranje denarja.

Prav tako so kriminalisti ugotovili, da je osumljenka, kot odgovorna oseba družbe iz  Sežane, zlorabila svoj položaj glede razpolaganja s premoženjem te družbe, saj je v  obdobju od januarja 2016 do julija 2017, denarna sredstva družbe, v vrednosti preko 12.000 evrov, porabila za svoje osebne izdatke in  izdatke  svojega  partnerja. S tem je storila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Za kaznivo dejanje davčna zatajitev po 249. členu KZ-1 je zagroženih od 1 do  8  let  zaporne  kazni,  za kaznivo  dejanje  ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 235. členu KZ-1 je zagrožena zaporna kazen do 2 let, za kaznivi  dejanji  pranje denarja po 245. členu KZ-1 in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 pa je zagroženih do 5 let zaporne kazni, so sporočili s koprske policijske uprave.

Uredništvo