Sodnica piranskega okrajnega sodišča Tina Benčič bo po sklepu disciplinskega sodišča zaradi črne gradnje zgolj premeščena na Okrajno sodišče v Postojno za eno leto, kljub temu, da je Benčičeva odgovorna za lažjo disciplinsko kršitev.
Primer sodnice Benčičeve je postal razvpit zaradi Zlatke Olah, ki jo je Benčičeva kot sodnica na piranskem okrajnem sodišču pristojna za odločanje o zadevah, povezanih z izvršbami in zemljiško knjigo deložirala iz stanovanja, tega pa nato prodala pod tržno vrednostjo.
Zlatka Olah in njena družina (tudi trije otroci) so bili po ukazu Benčičeve zaradi dolga v znesku 2.800 € deložirani iz stanovanja, nato pa je bilo to stanovanje v drugem sklicu prodano po polovični tržni vrednosti. Taka praksa je po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsić, popolnoma nedopustno. Namreč zadnja sodba ESČP je sporočilo Sloveniji, da se nepremičnine v izvršilnih postopkih ne smejo prodajati pod ocenjeno vrednostjo.
Kasneje je v javnost prišla informacija, da je ravno sodnica Tina Benčič s svojim soprogom svojo hišo zgradila na črno na zemljišču v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, brez ustreznih gradbenih dovoljenj. Zato je bil proti Benčičevi leta 2017 sprožen disciplinski postopek, ki je ugotovil, da je Benčičeva kršila določbe Zakona o sodniški službi. Sklep disciplinskega postopka pa je bil zgolj premestitev na drugo delovno mesto za obdobje enega leta.
Premeščanje stalna praksa, odpuščanje pač ne
To pa ni prvi primer, kjer je oseba v sodniški halji kršila zakonodajo Republike Slovenije ter bila disciplinsko kaznovana zgolj s premestitvijo na drugo delovno mesto. Spomnimo na primer predsednice murskosoboškega okrajnega sodišča, Darinke Pušenjak, ki se je policistom na zasebni zabavi legitimirala z osebnim dokumentom upokojene stanovske kolegice.
Policisti so v Avgustu 2014 zaradi motenja javnega reda in miru posredovali v Rock Cafeju po obratovalnem času v neposredni bližini sodišča v Murski Soboti. Tam se je v zbrani družbi nahajala tudi Pušenjakova, ki pa se je policistom predstavila z lažnim dokumentom. Po odmevanju primera v javnosti, pa je bila Pušenjakova v disciplinskem postopku spoznana za krivo in bila za pol leta premeščena na okrajno sodišče v mariborskem okrožju, nato pa se je vrnila na svoje staro delovno mesto.
Javnost je Pušenjakova takrat spraševala, »Povejte mi, je to res tako hudo, da bi morala vrniti mandat?« in nadaljevala s prošnjo, »Prosim vas, da navedeno ravnanje naj ne vpliva na ugled sodnikov in sodišča, saj se le ta kaže predvsem v zakonitem, poštenem in marljivem delu.«
Kako zelo velik je razkorak med sodstvom in prebivalstvom se kaže ravno v tem, da sodniki kot vzrok nezaupanja Slovenk in Slovencev v sodstvo iščejo v svojih kriminalnih rabotah, vendar pravo nezaupanje ljudstva stoji ravno v slabem delu slovenskega sodstva. Stoji na vseh kršitvah človekovih pravic slovenskih sodišč, ki dobijo epilog šele na EU sodiščih, stoji na političnih zapornikih, ki po nedolžnem gnijejo v slovenskih zaporih, stoji na neenakopravnem obravnavanju revnih in bogatih na slovenskih sodiščih,…
Zaupanja ljudstva v Slovensko sodstvo ni, ker si ga to primarno ob vseh primerih slabe prakse ne zasluži.
Sebastjan J
