Včeraj je potekala 11. redna seja preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Na seji komisije je bil zaslišan nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec, slednjo pa je vodila predsednica komisije, poslanka Suzana Lep Šimenko.
Kot je uvodoma pojasnila predsednica komisije, je bil cilj seje komisije ugotoviti nekatera dejstva v zvezi z odgovornostjo nosilcev političnih funkcij za hudo pomanjkanje zaščitne opreme ob nastopu epidemije.
Na komisiji je beseda uvodoma tekla o tem, kako so potekale priprave vlade Marjana Šarca na prihajajočo epidemijo koronavirusa in ozadje donacije zaščitnih mask s strani Slovenije Kitajski.
Poslanka Lep Šimenko je želela pojasnilo, ali so bili ministri ustrezno seznanjeni z epidemiološkim stanjem v svetu in morebitnimi posledicami za Slovenijo in kdaj je bila nevarnost epidemije prvič obravnavana na seji vlade.
Marjan Šarec se tega ni spomnil, prav tako se ni spomnil, kako dolgo je seja vlade trajala. Poslanka ga je nato spomnila, da je seja potekala 13. februarja lani in ga v zvezi s slednjo vprašala, kakšne naloge je takrat Šarec odredil odgovornim v kritičnih resorjih za pripravo na epidemijo. Šarec tudi na to vprašanje ni znal odgovoriti. Predsednico je nato zanimalo še, kako dolgo je trajala takratna seja vlade, na kar je Šarec odgovoril, da sicer ne ve, a da je delo državnih resorjev usklajeval kar preko telefona.
“Naj vam pomagam, ta seja vlade, 13.02.2020 je trajala natanko 19 minut. Na tej seji ste obravnavali 62 točk, med drugim tudi točko glede predloga pomoči Slovenije pri zajezitvi koronavirusa na Kitajskem. Takrat ste kot vlada sprejeli sklep, da podarite dva milijona zaščitnih mask, kljub temu, da se je že vedelo, da se bodo te maske v Sloveniji še kako potrebovale.”
Poslanka je nato pojasnila, da je ministrstvo za zunanje zadeve pozvalo slovenska podjetja k donaciji opreme, kot uradno humanitarno pomoč Slovenije Kitajski, kljub temu, da je bilo v tistem času že jasno, da bo Slovenija potrebovala zaščitne maske.
Poslanka je v nadaljevanju problematizirala delovanje Šarčeve vlade v času pred polnim razmahom epidemije. V kritičnem obdobju, ko je v bolnišnicah že začelo primanjkovati zaščitne opreme, kot so izpričale predhodne priče na komisiji, Šarec namreč ni odobril sprostitve zaščitne opreme iz skladišč blagovnih rezerv. Nadalje jo je zanimalo, zakaj je vlada določila, da naj se blagovne rezerve popolnijo šele z 31.12.2020?
Zastavila je tudi vprašanje, zakaj se je Šarec tako dolgo obotavljal s sklicem Sveta za nacionalno varnost in zakaj se ni odzval na pozive takratnega vodje opozicije Janeza Janše, naj nemudoma skliče navedeni svet in še, zakaj ni ustanovil kriznega štaba?
“22.2. ste rekli, da obstajajo načrti v primeru širšega obsega bolezni. Mene zanima, kakšne načrte je imela takrat država?” Šarec je nato pojasnil, da gre za načrt za ravnanje ob nalezljivih boleznih, ki je bil sicer pripravljen že leta 2017 in da vlada tistega načrta ni obnovila. Dodatno načrta ni želel pojasnjevati, saj se, kot je dejal “ni želel delati pametnega”. Na vprašanje Lep Šimenkove, ali je Šarec tisti načrt sploh prebral, je odvrnil: “Tega načrta nisem prebral. Saj tudi nisem bil minister za zdravje. Bil sem v nekem vmesnem obdobju…”
Nekdanjega predsednika vlade je soočila tudi soočila s poročilom svetovne zdravstvene organizacije, ki je ugotovilo, da je Slovenija nepripravljena na epidemijo, še posebej pa je bilo poročilo kritično do zastarelega elektronskega sistema poročanja. Poslanko je zanimalo, zakaj se vlada ni lotila moderniziranja sistema, na kar Šarec ni imel odgovora. Odvrnil je le, da se je vlada ukvarjala z drugimi problemi.
Vodja preiskovalne komisije je zaslišanje zaključila z vprašanjem, zakaj se Šarec ni sestal z direktorji bolnišnic, kljub temu, da so se ti že soočali z zaostreno situacijo, Šarec pa je navedel, da je bila takrat njegova vlada že v odhodu.
Vir: SDS
