Koprska občina je letošnje prvomajsko praznovanje ponovno vrnila na Socerb, ki je bil gostitelj kresovanja vse od 60. let prejšnjega stoletja. Praznovanje bo brezplačno, Občina Koper za obiskovalce zagotavlja parkirišča, poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Občina praznovanje, ki so bo pričelo ob 10. uri, namenja »vsem generacijam in druženju v znamenju dobre volje, odlične domače gostinske ponudbe in bogatega kulturnega programa.«
Tradicionalno vedno dobro obiskan dogodek, je že v preteklosti privabil tudi do 5 tisoč obiskovalcev. Občina Koper je ponovno organizacijo prvomajskega praznovanja na Socerbu utemeljila, da se s tem prvomajsko praznovanje vrača na »eno najlepših razglednih točk v občini.« Za obiskovalce so organizatorji tako pripravili otroško animacijo Maša in Medved, nastopila bo gledališka skupina Dekani, folklorna skupina Val, harmonikaši, Gedore in DJ Merengeja. Kulturni program bosta povezovala voditelja Radia Capris, Špeh in Suzi.
O tradiciji praznovanja delavskega praznika na Socerbu priča tudi fotografija govora tedanjega predsednika predsedstva SR Slovenije, Janeza Stanovnika leta 1989, ob stoletnici razglasitve 1. Maja za mednarodni praznik dela.
Dosedanji sindikalni organizatorji na Markovcu
Po opustitvi prvomajskega praznovanja na Socerbu je organizacijo dogodka prevzela Obalna sindikalna organizacija, ki je po nekaj letih praznovanja v Simonovem zalivu, dokler se dogodek leta 1994 ni dokončno preselil na Markovec. Tudi letos OSO – KS 90 pripravlja prvomajsko prireditev na zadnji aprilski dan na Markovcu.
Praznovanje se bo začelo z zborom udeležencev ob 19:30 uri pred koprsko Taverno, izpred katere se bodo udeleženci z baklami v rokah ter ob spremljavi Pihalnega orkestra Marezige podali do OŠ Antona Ukmarja. Tam jih bo nagovoril častni predsednik KS 90 Boris Mazalin, prižgali bodo kres, sledila pa bo brezplačna pogostitev z mortadelo in sirom.
Zamolčane žrtve Socerba
Kot povsod po Sloveniji, tudi v neposredni bližini Socerba ležita kar dve potrjeni množični grobišči. Prvo je Jama 2 nad socerbskim klancem. Ta leži vzhodno od Socerba, na položni gmajni, domačinom bolje poznani kot Cesarjevič. Med redko zaraščenimi borovci lahko najdemo ograjen vhod v brezno, ki skriva grozote vojnih in povojnih pobojev. Da gre za množično grobišče neznanega števila žrtev so potrdile že na površini najdene človeške kosti, katere so iz množičnega grobišča odstranili že leta 1992, in jih šele 12 let kasneje pokopali na koprskem pokopališču.
Da gre očitno za bolj temen madež v zgodovini krvave komunistične revolucije na slovenskem po številu žrtev, pa priča tudi dejstvo, da jama ni zavedena niti v katastru slovenskih jam, torej ostaja povsem neraziskana.
Drugo množično grobišče Socerbska jama za Vrhom, spet brezno z neznanim številom žrtev pa leži v gozdu, dva kilometra vzhodno od Socerbskega gradu. Brezno je globoko 62, dolgo pa kar 330 metrov. Dno jame je zasuto z živalskimi ostanki, med raziskavami jame leta 1991 pa so bile v blatu ostankov in odpadkov na dnu jame najdene tudi človeške kosti. Po pričevanjih in zgodovinskih dokumentih naj bi v tem množičnem grobišču ležali posmrtni ostanki oseb, ki so bile tja privedene iz Trsta in okolice ter po usmrtitvi, odvržene v brezno.
Zakrivanje zločinov nad človeštvom še dolgo po vojni
Ravno s Socerbsko jamo so povezane številne priče in dokumenti, ki opozarjajo na grozodejstva, storjena nad osebami, ki so končale v njej. Po pričevanjih in zgodovinskih dokumentih, naj bi bili v njej posmrtni ostanki ljudi iz Trsta in okolice, ki so ga zasedli partizani v prvi polovici Maja 1945, preden so jih zavezniki zaradi kršenja dogovorov med Titom in zavezniškimi poveljniki, nagnali nazaj na območje nastajajoče Jugoslavije.
V poročilu ZRC SAZU, ki ga je na željo republiškega sekretariata po osamosvojitvi leta 1991 pripravil Andrej Mihevc, lahko preberemo, da so bili med raziskavo jame »videni tudi človeški posmrtni ostanki, kar potrjuje navedbe domačinov o povojnih eksekucijah.« V poročilu je naveden tudi zapis jamarja in naravovarstvenika Franca Malečkarja o pripovedi domačinov, da naj bi na ukaz takratnega direktorja Luke Koper, okrog leta 1975 s kamioni v jamo navozili ostanke mrhovine iz luke za dodatno prekritje ostankov zločina.
Tudi leta 2009 opravljen inšpekcijski pregled, ki ga je opravil inšpektor za okolje, je potrdil onesnaženost jame v obsegu 100 kubičnih metrov. Poleg že omenjenih človeških ostankov, tekočih ostankov mrhovine, se na dnu jame nahajajo tudi večja količina odpadne industrijske embalaže ter ostanki industrije za predelavo rib. Že takrat izdana odredba o pripravi programa ukrepov za sanacijo jame pa še danes leži na dnu nekega predala.
Uredništvo
