Trditev, da smo Slovenci popeljali človeštvo v vesolje bi se marsikomu zdela smešna, pa vendar je bil Herman Potočnik prvi pionir, ki se je znanstveno lotil problema potovanja v vesolje že davnega leta 1929 v svojem knjižnem delu Problem vožnje po vesolju – raketni motor. To isto knjižno delo pa je nato vplivalo na razvoj sovjetskega, nemškega in posledično tudi ameriškega vesoljskega programa.
Herman Potočnik se je rodil 22. Decembra 1892, zato letos tudi obeležujemo 125. obletnico njegovega rojstva. Šolo je najprej obiskoval v Mariboru, nato pa je svoje šolanje nadaljeval v Avstriji in kmalu zaključil tudi vojaško akademijo. Kot vojaški častnik se je bojeval tudi v 1. svetovni vojni, nato pa so ga leto po zaključku vojne upokojili kot stotnika. Herman je nadaljeval svoj študij na Tehniški univerzi na Dunaju, kjer je leta 1925 postal inženir – specialist za raketno tehniko. Svoj preostanek življenja je Potočnik posvetil problematiki potovanja v vesolje, kjer je svoje rešitve na znanstveni način predstavil v svoji edini knjigi, objavljeni v nemškem jeziku.
Vpliv na kasnejše vesoljske pionirje in razvoj vesoljske tehnologije
Njegova knjiga Problem vožnje po vesolju – raketni motor, je bila še istega leta prevedena v angleščino, do leta 1935 pa je bila knjiga prevedena tudi v ruščino. Kljub temu je še pred njenim izidom Potočnik že komuniciral s Hermannom Oberthom, ustanoviteljem nemškega vesoljskega gibanja takratnega časa v katerem je bil aktiven tudi Wernher Von Braun.
Potovanje v vesolje je bilo v začetku 20. Stoletja priljubljena tematika tako resnih znanstvenikov, kot tudi piscev znanstvene fantastike. Čeprav so nekateri že pred Potočnikovo knjigo opisovali morebitne možnosti za potovanje v vesolje, pa je Herman v svoji knjigi tematiko predstavil bolj iz tehnično matematičnega vidika glede na svojo izobrazbo, kot zgolj zanimivo zgodbo, kar so počeli njegovi predhodniki. Zato je njegova knjiga še danes pomemben gradnik človeške poti v vesolje. Mnoge njegove ideje, katere je Potočnik opisal v svoji knjigi pa so še danes osnovni princip gradnje vesoljskih objektov.
Potočnik je tako zasnoval idejo vesoljske postaje sestavljene iz različnih sklopov, kar se danes uporablja na Mednarodni vesoljski postaji z moduli. Potočnik je zasnoval okroglo obliko vesoljske postaje zaradi ustvarjanja umetne gravitacije, kar so povzeli mnogi vesoljski inženirji v svojih zasnovah, med drugimi tudi Von Braun. Koncept okrogle vesoljske postaje pa je postal klasika v ZF žanrih, med drugim tudi v 2001: A Space Odyssey. Potočnik je v svojem delu tudi zasnoval radijske valove kot najverjetnejši način komunikacije v vesolju, kar NASA uporablja še danes. Tudi Mars Rover, robot za raziskovanje Marsa uporablja radijske valove za komunikacijo z Zemljo. Potočniku bi lahko tudi pripisali nekatere elemente dizajna vesoljskih oblek, katere danes nosijo astronavti na svojih misijah.
Herman Potočnik je s svojim knjižnim delom vdahnil znanost v fiktivno idejo človekovega potovanja v vesolje.
S svojo knjigo je navdihnil mnoge posameznike, ki so kasneje botrovali k dejanskemu poletu v vesolje, kot je bil Von Braun. Navdihnil pa je tudi mnoge druge znanstvenike, kot je za primer Arthur C. Clarke, dolgoletna avtoriteta na področju poznavanja vesolja.
Slovenci smo tako s Potočnikom prispevali prve znanstvene korake na človeški poti v vesolje.
Sebastjan J
