Pred-referendumska kampanja se je komaj pričela, vlada pa že nakazuje svojo zmedenost, katere se nikakor ne more otresti že od samega začetka projekta II Tir. Stranka Modernega Centra, vodilna stranka v vladni koaliciji, je pred-referendumsko kampanjo pričela z udarnim sloganom ”Tovornjake na vlake”!
Slogan, ki sicer v spomin prikliče udarne komunistične parole in v svojem sovražniku najde avtoprevoznike, nad katerimi se jezijo tudi mnogi uporabniki preozkih slovenskih avtocest in s tem skuša ujeti simpatijo volivcev, pa pozablja na finančno strukturo projekta. Vlada, katere del koalicije je tudi SMC, je namreč po vseh obljubah o tujem sofinanciranju projekta, zasebnih partnerstvih in drugih možnostih nazadnje zasnovala sredstva za gradnjo II Tira ravno na hrbtih teh avtoprevoznikov ter seveda davkoplačevalcev. S pribitki k cestnini za tovornjake si Vlada od 2018 dalje obeta 13,6 milijona € sredstev samo s strani avtoprevoznikov na letni ravni. V to finančno strukturo so vključeni še Luka Koper, ter Slovenske železnice, Vlada pa ob enem hiti sporočati javnosti, da gradnja II Tira ne bo ogrozila državnih investicij »…v ostalo cestno in železniško infrastrukturo, ki terja posodobitve in nova vlaganja.«
Če povzamemo plan financiranja z 51 % deležem Slovenije v Luki Koper in 100 % lastniškim deležem Slovenije v Slovenskih železnicah, na katere se večinsko upira vladna finančna struktura projekta trenutnega mandata te vlade, lahko z gotovostjo zatrdimo, da bodo večinski investitorji v projekt II Tir ravno slovenski davkoplačevalci.
Vlada pod taktirko Mira Cerarja pa zopet s finančno strukturo zavaja javnost in govori »…o inovativnem načinu financiranja, ki bo razbremenil slovenske davkoplačevalce.«
Morda neposredno brez uvajanja novih davkov, vendar poznamo zgodbe s proračunsko dokapitalizacijo državnih bank, kot se to dogaja kadar imajo podjetja v državni lasti izgubo pri poslovanju, kar namigujejo tako v Luki Koper kot tudi Slovenskih železnicah ob morebitnem povečanju operativnih stroškov, ki jih prinaša II Tir po vladnem načrtu.
Obetavni začetki
Resorni minister Gašperšič je ob nastopu vlade glede II Tira izjavil »Glede na to, da so se tokovi že preusmerili z območja Slovenije in da gredo večinoma po Italiji in Avstriji, je vprašanje, ali bi z drugim tirom, kot je bil zamišljen, dejansko imeli dovolj prometa, da bi bil ekonomsko upravičen.«, s čimer je imel verjetno v mislih Evropsko razvojno os Rail Freight Corridor 5 (RFC 5). Ta se z odsekom Koralmbahn trenutno zaključuje v južni Avstriji med Gradcem in Celovcem, proga pa se bo raztezala iz poljskega pristanišča Swinoujscie skozi povezave Gdynia-Katowice-Ostrava, Žilina-Bratislava, Dunaj, Celovec, čez avstrijsko-italjansko mejo do Vidma, vse do Benetk. Avstrijci na svojih odsekih napovedujejo hitrosti vlakovnih kompozicij do 250 km/h, za primerjavo s projektom II Tir, kjer vladne projekcije napovedujejo hitrosti vlakov do 160 km/h.
Avstrijci so za revitalizacijo svojih železniških povezav za projekt leta 2001 namenili 10 milijard €, samo v zadnjih letih pa je Furlanija-Julijska krajina za železniško povezovanje z Avstrijo namenila 1,4 milijarde investicijskih sredstev, mnoge proge so posledično že operativne tudi s polnimi vlaki turistov. Slovenske železniške investicije pa so večinoma že leta v čakanju sprejema državnega prostorskega načrta (DPN), pod take bodoče projekte bi lahko uvrstili gradnjo II tira Maribor – Šentilj ter novo progo Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na letališče Jožeta Pučnika, čeprav že 27 kilometrov izgradnje nove proge med Koprom in Divačo predstavlja prevelik zalogaj za trenutno Vlado.
Korak za tujino
Kopenski tovorni promet se bo tako po letu 2023 preusmeril predvsem na železniško os RFC 5. Zaradi višjih hitrosti železniškega prevoza tovora čez celotno Evropo, pa bo tudi avtoprevozniški promet počasi upadal na avtocestah. Ta razvojna os seveda ne vključuje Slovenije, zato je gradnje II Tira po vladnem predlogu, ki s svojimi hitrostmi nikakor ne bo mogel konkurirati tujini nesmiseln, še manj pa finančno upravičena njegova pre-draga gradnja. Prav tako pa se bo po pričakovanjih tudi ladijski promet preusmeril na pristanišča s povezavo RFC 5, kot bo beneško ali tržaško, to posledično pomeni zmanjšanje prometa tako za Luko Koper, kot Slovenske železnice. Vlada želi sedaj slovensko javnost prepričati v nujnost gradnje II Tira na potratni trasi, kot je bila ta zasnovana v času najbolj ambicioznih projektov Ivana Zidarja.
»Viadukt Črni Kal je izvedbeno in oblikovalsko eden izmed najzahtevnejših premostitvenih objektov, ki jih bodo kadarkoli gradili v Sloveniji.« je za medije izjavil so-arhitekt viadukta Janez Koželj ob 15. obletnici pričetka gradnje spomenika propadlim gradbenim baronom, ki je takrat olajšal državo za 4,5 milijarde tolarjev. Vendar pa se nam po predvideni vladni trasi II Tira obeta II Viadukt Črni Kal, katerega bomo kljub nasprotnim zagotovilom trenutne Vlade, seveda najbolj so-financirali ravno davkoplačevalci, kot se je to že dogajalo v preteklosti z avtocestnimi projekti, dokapitalizacijo državnih bank in drugimi nasedlimi slovenskimi projekti v imenu nacionalnega interesa.
Nujnost projekta II Tir preden odpelje zadnji vlak
Poslovanje Luke Koper je trenutno v porastu, na podlagi česar Vlada tudi upravičuje predrago investicijo v II Tir. Resorni minister Gašperšič je ob nastopu mandata zagovarjal negativno vladno stališče o gradnji II Tira, vendar se je časovna premica zaradi predčasne napovedi zaključka del na Koralmbahn odseku premaknila za dve leti, posledično pa se je Vladi pričelo muditi z začetkom projekta II Tir. Sedanje obdobje zaradi zaključevanja osi RFC 5 predstavlja edino možnost kjer Vlada še lahko predstavi pozitivne številke poslovanja Luke Koper, potrebe po zagotavljanju kapacitet v prihodnje in napoveduje blagodejne učinke projekta. Čeprav je edini cilj glede na vsa dejstva v tujini zgolj pričetek projekta ter posledično zagotovilo novega plenilnega peskovnika javnih financ, kot se je to že dogajalo ob gradnji TEŠ6, brez oziranja na bodočo uporabnost projekta.
Vladno podjetje 2TDK d.o.o. je poleg začetnih kadrovskih polemik in visokih plačnih prejemkov Direktorja in svetovalcev v začetku leta dobil še članski odbor, za delovanje podjetja pa je resorno ministrstvo že namenilo več kot 300 tisoč €. Kljub temu, da je projekt še vedno pod vprašajem zaradi bližajočega referenduma, sama gradnja na trasi II Tir pa se sploh še ni pričela!
Referendumski glas »PROTI« je razumni glas proti megalomanskim vladnim projektom
Vlada sedaj želi z nujnostjo projekta II Tir na dobrih poslovnih rezultatih Luke Koper slovenski javnosti upravičiti in prodati megalomanski projekt zasnovan v času gradnje avtocestnega križa, za katerega pa že vemo, da je bil preplačan! Kot bomo tudi preplačali ta vladni projekt. Ob uspešnih napovedih zaključka II Tira do leta 2025 pa Vlada sedaj strogo molči o železniških tokovih, ki nas bodo zaobšli čez Avstrijo in Italijo dve leti prej. Prikrito pa Vlada tudi namiguje, da preostali del železniške infrastrukture zadaj za Divačo potrebuje temeljito obnovo, najvišje obstoječe hitrosti na teh delih so zgolj 160 km/h saj tudi lokomotivam, ki zmorejo 200 /h višja hitrost zaradi dotrajanosti infrastrukture in morebitnih posledičnih nesreč ni dovoljena.
Referendumski glas PROTI zato ni politično vprašanje, pač pa predstavlja glas proti plenilski politiki državnih projektov, glas proti gradnji megalomanskih spomenikov na javnih financah in glas proti socialističnim gospodarskim petletkam slovenske politike, ki razvoja Slovenije ne vidi dlje kot do konca svojega vladnega mandata.
Sebastjan J
