Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 4. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19.
Janez Janša se je sicer že udeležil tudi 2. redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom. Današnje zasedanje se je začelo z vprašanji o odločitvah glede hitrega testiranja. Predsednik vlade Janez Janša je uvodno odgovarjal na vprašanja o hitrih testih, za katere je dejal, da se ve, da so hitri testi manj zanesljivi kot PCR testi, ogromno testov je bilo že opravljenih in ve se, kakšna je zanesljivost. Seveda niso 100% zanesljivi, ampak jih pa uporabljajo povsod.
Prav tako, ker je splošno znano, da hitri testi niso 100 odstotno zanesljivi “vas po hitrem testu osebni zdravnik pošlje še na PCR test, kjer se okužba potrdi ali zavrne, hitri antigenski testi predstavljajo samo prvo fazo testiranja. Število testiranih s PCR in hitri testi se na spletni strani vlade objavlja ločeno. Na začetku epidemije testov sploh nismo imeli, ko pa so se hitri testi pojavili, ni bilo niti jasno, kakšna je njihova zanesljivost in je trajalo, preden se je to po tem, ko se je uporabljajo ustalilo in ko je stroka dobila empirično podlago za to, da je izvajala oziroma dajala predloge, ki so držali, ampak to ni bilo le v Sloveniji, temveč povsod po svetu,” je poudaril predsednik vlade.
Janša ni odločal o primernosti hitrih testov
Prav tako je dodal, da ni odločal o primernosti hitrih testov prav tako ni oblikoval kriterijev o tem. NLZOH je pooblaščena institucija za presojo ustreznosti testov. O tem, da bo NLZOH preverjal ustreznost in primernost testov, pa so odločali tisti, ki so o tem strokovno presojali. “To zagotovo nista bila vlada ali minister,” je dejal premier. Prav tako je dodal, da je nerazumljiva intenca vprašanj o hitrih testih. “Testiranje se je izvajalo, se izvaja, znani so rezultati, znana je zanesljivost, nič ni prepuščeno špekulacijam. Vse se da primerjati tudi s postopki, ki so jih izvajale druge države,” je dejal predsednik vlade. “Govoriti o 40% zanesljivosti testov, je precej na pamet. Verifikacija je bila narejena na nekem vzorcu, koliko je bilo pa lažno negativnih, pa žal ne bomo nikoli vedeli,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je država za hitre teste namenila na desetine milijone evrov. “Še vedno nas testiranje vsak dan zelo stane,” je dejal predsednik vlade.
Janša razložil katere stroke so vse upoštevali
Pri splošnem vprašanju, kdaj vlada ni upoštevala stroke, pa je predsednik vlade dejal, da bi poslanec, ki je vprašanje postavil, moral biti bolj konkreten. “Zdravstvena stroka je na primer predlagala zapiranje šol, del šolske stroke pa je bil proti, zato smo tehtali, kakšno odločitev sprejeti in je bila odločitev sprva drugačna, kot je predlagala zdravstvena stroka. Ko govorimo o stroki, namreč ne obstaja samo zdravstvena stroka, temveč tudi druge in vlada je morala tehtati in presojati po neki zdravi pameti in tem, kako so ravnali v drugih evropskih državah. Vseh predlogov s strani zdravstvene stroke vlada ni mogla upoštevati, saj je hkrati morala upoštevati tudi stroko iz gospodarstva, šolstva, sociale,” je dejal predsednik vlade.
Janša razložil katere stroke so vse upoštevali
Pri splošnem vprašanju, kdaj vlada ni upoštevala stroke, pa je predsednik vlade dejal, da bi poslanec, ki je vprašanje postavil, moral biti bolj konkreten. “Zdravstvena stroka je na primer predlagala zapiranje šol, del šolske stroke pa je bil proti, zato smo tehtali, kakšno odločitev sprejeti in je bila odločitev sprva drugačna, kot je predlagala zdravstvena stroka. Ko govorimo o stroki, namreč ne obstaja samo zdravstvena stroka, temveč tudi druge in vlada je morala tehtati in presojati po neki zdravi pameti in tem, kako so ravnali v drugih evropskih državah. Vseh predlogov s strani zdravstvene stroke vlada ni mogla upoštevati, saj je hkrati morala upoštevati tudi stroko iz gospodarstva, šolstva, sociale,” je dejal predsednik vlade.
Sara Kovač/Nova24TV
