Zaradi izgube stika Slovenije z mednarodnimi vodami, arbitražni sporazum za Slovenijo predstavlja eno izmed večjih napak Cerarjeve vlade, kljub temu konec spora še vedno ni na vidiku. Hrvaška pa v luči priprav na novo turistično sezono navidezno stopa korak nazaj v reševanju arbitražnega spora o določitvi meje med državama.
Premier Andrej Plenković je na današnji seji hrvaške vlade znova poudaril napoved dvostranske rešitve spora o meji s Slovenijo in izpostavil, da bi po njegovem mnenju s pogovori lažje prišli do rešitve spora, kot pa pred sodiščem Evropske Unije. S tem očitno Plenković skuša omiliti morebitne ukrepe Slovenije pri natančnejšem izvajanju mejnih kontrol ob prehajanju tujcev skozi Slovenijo na poti na hrvaško obalo, kar bi lahko ujezilo potencialne tuje goste.
Hrvaška molzna krava
Hrvaška živi s turizmom, kar potrjujejo tudi njihove investicije v turistično infrastrukturo in rekordne številke turističnih nočitev. Ob tem lahko izpostavimo, da so v letošnjih prvih mesecih na Hrvaškem beležili prek 30 % porast obiskovalcev v primerjavi z lanskim letom. Največ prenočitev pa seveda predstavljajo slovenski turisti, ki so v prvih mesecih ustvarili kar 565 tisoč nočitev na hrvaški obali. Sledijo nam Nemci z 559 tisoč nočitvami. V izkoriščanje turistične sezone na Hrvaškem so vključene vse panoge, tako se v sezoni za približno 10 % podražijo cestnine za uporabo avtocest, gostinci in trgovci pa brezsramno v sezoni dvigujejo cene za osnovne stvari, kot so hrana in pijača. Tako se lahko v turistični sezoni cena za osnovno stekleničko pijače med celinskim in obalnim delom razlikuje celo za € ali več. Tu seveda ne gre za očitek njihovi ekonomski politiki, pač pa naivnosti turistov, ki so pripravljeni odšteti toliko več denarja za svoje počitnikovanje na hrvaški obali. Za primerjavo cen bi lahko omenili, da nočitev z zajtrkom na hrvaški obali včasih celo presega ceno all-inclusive ponudbe v drugih državah ob mediteranskem morju.
Hrvaško – Slovenski spori
Arbitražni sporazum pa je le še en črni madež v dolgi zgodovini črnih pack v meddržavnih odnosih med Hrvaško in Slovenijo. Omenili bi lahko še zaplete okrog državne NLB, kjer Slovenija zaradi hrvaških varčevalcev izgublja poleg denarja tudi pravne opcije za rešitev spora v svojo korist. Omenimo lahko še propadanje slovenske ribolovske panoge zaradi hrvaškega enostranskega uveljavljanja meje sredi piranskega zaliva. Omenimo lahko še spor okrog Terana, kjer je Slovenija od EU-ja hrvaške argumente prejela v reducirani obliki očrnjenega dokumenta. Ne smemo pozabiti tudi na Hrvaško ”podporo” pri varovanju meje ob migrantskem vdoru v EU leta 2015 in njihovo vse večjo lastniško prisotnost na slovenskem gospodarskem trgu v obliki Mercatorja, Kolinske in drugih podjetij.
Hrvaška ščiti svoje interese v sporih s Slovenijo, ob enem pa z dobrimi potezami na mednarodnem političnem prizorišču na svojo stran pridobiva močne zaveznike, zaradi katerih bo lahko še naprej enostransko uveljavlja svoje interese proti Sloveniji.
Sebastjan J
