Danes se je na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU pričela 25. mednarodna krasoslovna šola, mednarodno znanstveno srečanje z naslovom Mednarodna krasoslovna šola “Klasični kras”, ki bo potekalo od 19. do 23. junija pod naslovom “Mejniki in izzivi v krasoslovju”.
Raziskovanje krasa in njegovih pojavov sega v leto 1689, ko je Janez Vajkard Valvasor raziskoval podzemne vode in pojave presihanja Cerkniškega jezera. Valvasor je bil tudi prvi, ki je v znanstveno uporabo vpeljal naziv »Kras«. Naslednji pomembni mejnik v raziskovanju krasoslovja je bilo odkritje Postojnske jame leta 1818, raziskovalca Schaffenrath in Hochenwart pa sta tudi pripravila vodič z opisi kraških pojavov v sami jami.
Iz Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so sporočili, da se je na letošnje srečanje prijavilo preko
120 mednarodnih udeležencev iz 24 držav. Tako med udeleženci lahko najdemo priznane strokovnjake s področja krasoslovja, raziskovalce, profesorje, študente in jamarje. Prijavljenih je preko 120 udeležencev iz 24 držav. Med njimi so priznani strokovnjaki s področja krasoslovja, raziskovalci, profesorji, študenti in jamarji, so sporočili z Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Udeleženci mednarodne krasoslovne šole bodo predstavili svoje znanstvene dosežke, inštitut pa bo z njimi delil svoje delo in dosežke ter seveda Kras, ki je referenčna pokrajina v svetovnem merilu.
S svojimi naravnimi značilnostmi skoraj polovica Slovenije leži na kraškem območju, največji kraški območji na svetu pa ležita na Kitajskem, (600.000 km2) ter v Avstraliji, (500.000km2). Kljub temu pa zaradi svojih raziskovalnih začetkov slovensko kraško območje velja za tipično in referenčno območje za vsa druga kraška področja po svetu.
Sebastjan J
