Včeraj zvečer je minilo dvajset let od napada na bivšega novinarja Večera, takrat 41-letnega Mira Petka. Svoje novinarsko poslanstvo in preiskovalno delo je skoraj plačal z življenjem. To je njegova zgodba.
Bilo je 28. februarja 2001, v mrzli noči, v kateri je zapadlo nekaj centimetrov snega. Tisto noč sta Mira Petka pred garažo na hišnem dvorišču v Mežici pričakala pripadnika plačanega kriminalnega podzemlja in ga napadla z baseball kijem. Do neprepoznavnosti sta mu izmaličila obraz. Petek je nezavesten obležal v veliki mlaki krvi in je kasneje komaj preživel, na glavi je imel več kot 20 zlomov, napad mu je pustil trajne zdravstvene posledice. V slovenjgraški bolnišnici so mu sicer uspeli rešiti življenje, a policija naj bi slabo zavarovala kraj dogodka in dopustila, da je cestno podjetje splužilo sneg s sledovi storilcev.
Petek je kot dopisnik enega od slovenskih dnevnikov razkrival gospodarski kriminal tranzicijske levice in direktorjev, ki so to postali že v totalitarnem komunističnem režimu po osamosvojitvi. Šlo je za kriminal velikih razsežnosti. Objavil je serijo novinarskih zapisov o lokalnem bogatašu, ki je obogatel v čudnih okoliščinah, v enem od novinarskih zgodb pa je tudi podrobno razkrival pranje denarja takrat enega najbogatejših Slovencev Janka Zakeršnika v državni banki Novi KBM. Pri tem je zanimivo, da je bila ta banka v tistem času tudi največji lastnik Dnevnika, za katerega je Petek razkrival navedene kriminalne zgodbe. Ko je Petek ta napad preživel, je Zakeršnik novinarja odškodninsko tožil za vse zapise, ki jih je objavil o njem kot podjetniku. Petek je šele na ustavnem sodišču dosegel pravico, vse prejšnje sodne instance so ga obsojale na plačilo odškodnine zaradi domnevnega posega v zasebno življenje. Mednarodna novinarska federacija (IFJ), je o primeru Petek opravila svojo neodvisno preiskavo in 14. junija leta 2002 podala poročilo, ki ugotavlja, da »je svoboda tiska na Koroškem in v ostalem delu Slovenije, ironično gledano, v rokah policije«.
Policija je aretirala in zaprla skupino ljudi, ki so pripravljali umor novinarja in primer je z obtožnico tudi prišel na sodišče, kjer pa so bili obtoženi po dolgem sodnem postopku oproščeni in od države tudi prejeli več kot 600 tisoč evrov odškodnine. Petek je tako postal tudi žrtev države, ki svojim državljanom ni zmogla zagotoviti pravne in fizične varnosti. V sam sodni proces, ki so ga spremljali mnogi preobrati, je svoje sledi pustila takrat vladajoča leva postkomunistična politična elita, ki naj bi na različne načine želela zaščititi svoje ljudi, to je naročnike umora novinarja Mira Petka. V primeru Petek se je pokazala sprega med politiko, sodstvom, slovensko tajkunsko elito in kriminalnim podzemljem.
Miro Petek je bil tudi prejemnik dveh osrednjih slovenskih novinarskih nagrad, nagrade društva novinarjev Slovenije in Jurčičeve nagrade.
Slovenska policija, tožilstvo in sodstvo naročnikov napada na Mira Petka ni procesiralo, čeprav je bilo v medijskih zapisih Petka in kasneje tudi ob analizah drugih medijev več ali manj znano, kdo stoji za tem napadom, to pa naj bi bilo znano tudi policiji in tožilstvu. Ključ do naročnikov so organi pregona videli v napadalcih, ki pa jih je sodišče oprostilo in tako do druge faze reševanja tega primer ni prišlo. Prav tako organi pregona niso raziskovali primera pranja denarja v državni banki, o katerem je pisal Petek. S takšno ignoranco države do preganjanja kriminala je bilo po mnenju mnogih poslano sporočilo, da se takšna kazniva dejanja očitno ne bodo preganjala in da nihče ne bo obsojen. Desetletji za tem naj bi v državni in največji slovenski banki, Novi ljubljanski banki, domnevno oprali milijarde evrov iranskega denarja sumljivega izvora, prav tako brez vsakršnih posledic za vpletene.
Janja Strah/Demokracija
