Koprsko višje sodišče je po ponovni obravnavi grozljivega primera posilstva obtoženega M. R. po načelu “prepovedi spremembe na slabše”, prvotno kazen za spolno zlorabo z enim letom zapora, spremenilo v kazen za prisiljenje z devetimi meseci zapora. Primer pa še zdaleč ni dokončan in lahko se zgodi, da bo moralo višje sodišče primer obravnavati znova. Kakšna mila kazen, če sploh kakšna pa bo doletela posiljevalca v tretji obravnavi, pa bo pokazal čas.
Zločin in kazen po slovensko
Obtoženi naj bi 11. Oktobra 2015 v stanovanju ob 7. uri zjutraj spolno napadel družinsko prijateljico. Ta je okajena spala v sobi, obdolženec pa jo je med spanjem pričel slačiti in pričel s spolnim aktom. Žrtev se je nato prebudila in se pričela upirati, obdolženec pa ji je najprej z roko pokril usta in jo je nato s silo telesa prisilil v nadaljevanje posilstva ter opravil svoje.
Obtoženi M. R. je bil najprej zaradi posilstva na novogoriškem sodišču obsojen na leto in tri mesece zapora. Koprsko višje sodišče je nato presodilo, da ni šlo za posilstvo, saj »dejanje posilstva ni podano, če storilec uporabi silo šele potem, ko že pride do spolnega odnosa.« Kazen je bila glede na kaznivo dejanje zlorabe, ki je milejše od posilstva, tudi primerno nižja. Zgolj eno leto. Posiljevalec je nato vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, vrhovno koprsko sodišče je pravnomočno sodbo razveljavilo in jo vrnilo v obravnavo.
Slaba sodna praksa
Drugič je korpsko višje sodišče na podlagi slovenske sodne prakse kaznivo dejanje še bolj zbanaliziralo in ga spremenilo v prisilo, ki s spolnim nasiljem po kazenskem zakoniku sploh ni povezano ter po uradni dolžnosti sploh ni preganjano.
Člani sodnega senata Vitomir Bohinec, Aleš Arh in Mara Turk so tako s svojimi odločitvami primer posilstva zaradi slabe slovenske sodne prakse izničili in ga spremenili zgolj v nasilno dejanje. Tu pa se zgodba s tem primerom še nikakor ne konča. Obramba obtoženega je namreč na novogoriško okrožno sodišče že lansko leto vložilo zahtevek po ponovni presoji zakonitosti, spis pa je že od Aprila 2018 na vrhovnem sodišču.
Sodne priprave na prihajajoče?
Ta sodni primer pa seveda predstavlja grozljivo sodno prakso, ki bolj kot kriminalce, kaznuje njihove žrtve z zmanjševanjem in izničevanjem njihovega trpljenja.
Če poenostavimo slovensko sodno prakso na grozljivem primeru, »posiljevalec lahko z udarcem žrtev enostavno spravi v nezavest, opravi svoje, na koncu pa se na slovenskem sodišču zagovarja zgolj zaradi fizičnega napada«.
Na mestu pa se tudi poraja vprašanje, ali se slovensko sodstvo pripravlja na množične obravnave podobnih kriminalnih in zavrženih dejanj, kot to lahko opazujemo v skandinavskih državah, Nemčiji in drugod po državah Evrope, ki so na široko odprle svoja vrata novim državljanom.
Uredništvo
