Nalet z divjadjo, vsak dan je takih primerov v Sloveniji okrog 10, navadno pusti precejšnjo škodo na vozilu, vendar pa divjad, vsaj na Krasu ni edina nevarnost na cestah. Z vse večjim uvajanjem drobnice na kraška polja, ki za kmetovalce navadno pomenijo edino uporabno vrednost za to zemljo, brez ustrezne zaščite pašnikov lahko prinese nove težave v cestnem prometu na tem območju.
Divjad se je v preteklih letih na kraškem območju razmnožila do števila, ki je začelo ogrožati kmetovalce in njihov pridelek, domačini pa so se z divjadjo srečali tudi že na domačih dvoriščih. Srne, divji prašiči, volkovi in celo medvedje so divje živali, ki se sprehajajo po kraškem območju. Kljub govoru o odstrelu in reguliranju števila divjadi na območju pa so se vandali v lanskem letu znesli nad stavbo Zavoda za gozdove Slovenije v Sežani in lovskim vozilom.
Divjad pa ni edina nevarnost, ki preži na voznike na kraškem območju. Nezaščiteni pašniki kmetovalcev, kjer se drobnica prosto sprehaja in pase tudi v neposredni bližini cestišč, lahko ob zadostni hitrosti vozila hitro povzroči enako škodo na vozilu, kot nalet z divjadjo.
Kmetovanje na Krasu ima svoje specifične posebnosti, ki kmetovalcem za razliko od preostale Slovenije otežuje obdelavo zemlje. To je tudi eden izmed razlogov, da kraški kmetovalci upravičeno zahtevajo posebno obravnavo pri kmetijskih subvencijah, čemur kmetijski minister Židan ni posvečal posebne pozornosti v tem mandatu. Zato se mnogi kraški kmetovalci namesto nesmiselnega obdelovanja kamnite zemlje raje obračajo v smeri pašne drobnice, ki prinaša večji izkoristek zemlje.
Čeprav večina pašnih kmetovalcev na Krasu skrbi za ustrezno zaščito pašnikov, pa mnogi izmed njih kažejo na prišleke, ki se postavljanja pašnikov lotevajo bolj površno in posledično prihaja do takih nevarnih situacij za voznike.
Sebastjan J
