“V tem trenutku še nismo tam, da ne bi mogli sprejemati pacientov,” je pojasnil dr. Aleš Rozman in povedal, da sta bila vzpostavljena tudi republiška koordinacija in dispečerski center, kamor se lahko pokliče. “Tako se bolnika lahko usmeri tudi izven regije, postelja se namreč zaenkrat še najde. Tudi dežurne, družinske zdravnike, ki imajo težave s sprejemom v najbližjo bolnišnico prosim, da si ogledajo številko dispečerskega centra za covid bolnike,” je kolegom zdravnikom svetoval Rozman.
Včeraj je bilo potrjenih kar 2605 testov za covid-19. Pozitiven je bil torej vsak tretji test. Delovne obremenitve epidemiologov so velike, prilagoditi so morali način dela in vzpostavili so že tri klicne centre, še vedno pa se trudijo, da bi vsak testiranec čim prej prejel klic epidemiologa. Zaradi visokega števila okužb, ne zmorejo takoj poklicati vsakega pozitivnega. V času, ko čakate na klic epidemiologa, prosim počakajte doma, je opozoril govorec Jelko Kacin.
Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je predstavil stanje v njihovi bolnišnici, kjer število bolnikov skokovito narašča, tako kot tudi povsod drugod. “Številno obolelih je dvojno, če primerjamo s tednom nazaj. Če bo šlo z istim tempom naprej, temu ne bo možno slediti,” je povedal.
Vsak teden se odpre nov kontingent postelj, vendar pa so praktično takoj zasedene. Rozman je pojasnil, da morajo sedaj pomagati tudi tisti, ki niso tako vešči dela, saj drugače ne gre. Ljudje ne smejo stati pred bolnišnicami in vsi bi morali, s spoštovanjem ukrepov pomagati, da število ne bo več tako naraščalo. “Vsako ime šteje in naredili bomo vse, kar je v naši moči,” je še povedal Rozman.
Da se družba spet odpre, je treba spoštovati in izvajati ukrepe
“Ne bom rekel, da je skrajni čas, ker skrajni čas je bil že prejšnji teden ali pa še prej. Ampak res prosim prebivalstvo sodelujte, da bomo to skupaj zmogli,” je še enkrat pozval Rozman k upoštevanju ukrepov. Preostane nam le še zavest posameznikov, da ponotranjijo te ukrepe, ki jih morajo izvajati v dobro nas vseh. Vlada lahko zapre vse, je še dodal, ampak če se ljudje tega ne bodo držali, potem ne bo učinka. “Govori se, da ljudje še vedno hodijo iz garaže v garažo, kjer ga žingajo in jaz prosim, naj se to več ne počne, vsaj kakšen mesec, da se ta najhujši val umiri,” je pozval Rozman in še povedal, da naj ljudje ostanejo doma, če je le možno, naj ne hodijo na obiske in na pokopališča, imeti je treba čim manj kontaktov.
Nadškof je vsem izrekel molitveno podporo, hvaležnost in priznanje
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je nagovoril slovensko javnost, še posebej v luči prihajajočih praznikov. Ti prazniki bodo, tako kot že letošnja velika noč, drugačni. Zaradi hude epidemije so strokovnjaki predlagali vladi, da se omeji gibanje med občinami in pozove vse, da ostanemo doma.
“Tradicionalno obiskovanje grobov bomo tokrat izpustili in vabim vas, da obiščete le grobove v domači župniji oziroma občini in tam molite za rajne,” je pozval Zore. “Vabim vas in prosim, da letos naredimo to osebno žrtev in se držimo ukrepov vlade in strokovnjakov. To je naša naloga in dolžnost, hkrati pa najboljši način, da omenimo širjenje epidemije,” je dejal nadškof.
Ob petih popoldne je bila še ena novinarska konferenca, na kateri so o stanju v državi spregovorili vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje dr. Bojana Beović, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij prof. dr. Miroslav Petrovec in vladni govorec, Jelko Kacin. V prihodnjih dneh bosta predvidoma večkrat sklicani novinarski konferenci v zvezi s pandemijo covid-19 ob 11h in ob 17h.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je sporočil, da je Ministrstvo za zdravje zagotovilo dodatnih 37,8 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup medicinske opreme za obravnavo pacientov s covid-19. Od tega je šlo 34,6 milijonov evrov za medicinsko opremo po bolnišnicah in 3,2 milijona evrov za opremo v zdravstvenih domovih.
Težnje po hitrejših testih
Kacin je na popoldanski novinarski konferenci povedal, da se premikamo k zagotovitvi bolj učinkovitega in hitrejšega testiranja s pomočjo antigenskih testov oz. t.i. hitrih testov. Dodatna prednost je tudi cena, saj so antigenski testi v povprečju za dve tretjini cenejši od navadnih. Zakaj so potrebni hitrejši testi je pojasnila dr. Beovićeva, ki je razkrila, da se v Sloveniji na odvzem brisa čaka več dni. “Poleg tega pa to veliko število testov pomeni, da niso dovolj hitro narejene preiskave pri tistih ljudeh, ki bi nujno potrebovali rezultat.”
Po napovedih Beovićeve se bo število opravljenih testiranj z uvedbo tako imenovanih hitrih testov, še povečalo. “S spremenjenim načinom ne želimo dolgoročno zmanjšati testiranja v Sloveniji, ampak bomo v kratkem omogočili ljudem, ki se sedaj niso testirali ter vsem zdravim, ki opravljajo pomembne poklice, so v stiku z ljudmi, t.i. hitre teste. Št. testov se bo torej močno povečalo.”
“Samo 20–25 odstotkov testov je poslanih iz bolnišnic in DSO, vse ostalo testiranje pa se izvaja na primarnem zdravstvu (ZD, vstopne točke). Ugotovili smo, da je na teh vstopnih točkah testiranih okoli 60 odstotkov ljudi, ki zelo verjetno ne bi potrebovali najboljšega testa,” pa je povedal dr. Petrovec. Ob tem je pojasnil, da antigenski testi za razliko od molekularnih ne dokazujejo genoma virusa, temveč njegove fizične delčke, ki jih tak test zazna. Vseeno je to veliko olajšanje, saj s tem razbremenimo mikrobiološke in molekularne laboratorije.
Sara Bertoncelj/Nova24 TV
