V Sloveniji se že vse od leta 2002 sprejema zakon, ki bi poskrbel za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. V preteklih letih se je o tem veliko govorilo, milijone evrov so porabili za različne študije, toda konkretnih rezultatov ni bilo. Sedaj smo tik pred sprejemom zakona, ki bo področje dolgotrajne oskrbe enotno ter sistemsko uredil, kar pa gre nekaterim strašansko v nos.
Ko so evropske države po letu 1990 vzpostavljale ta nujno potrebni finančni in organizacijski sistem socialne varnosti, so zakon o dolgotrajni oskrbi obljubljale tudi slovenske vlade. Vendar kaj več kot do obljub in dragih študij ni prišlo. “V zadnjih letih pod »socialno čutečimi« levimi vladami je bilo področje dolgotrajne oskrbe očitno nepomembno, saj se kar petnajst let ni zgradilo enega doma za starejše,” navaja naša največja parlamentarna stranka SDS. “V vseh teh letih nismo prišli niti do prave definicije, kaj dolgotrajna oskrba sploh predstavlja, kaj šele, da bi dobili zakon, v katerem bi bile pravice sistemsko zajete in bi jih lahko koristili vsi, ki potrebujejo pomoč.”
V večini evropskih držav je dolgotrajna oskrba ena izmed ključnih vsebin. Vladi pod vodstvom Janeza Janše je v kratkem času, epidemiji navkljub, uspelo pripraviti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v drugem branju potrdil tudi državni zbor. “Sedanja opozicija levih strank je sprejetju zakona nasprotovala in je poskusila narediti vse, da zakon ne bi bil sprejet. Srdito nasprotovanje je prišlo ravno iz političnih vrst, ki so letoma porabljale denar za razne študije in pilotne projekte, ki niso dali otipljivih rezultatov. Še več, ko je o zakonu glasoval državni svet, je edini glas proti prišel iz vrst sindikalista in politika, Branimirja Štruklja. Kako je o zakonu glasoval državni svet lahko vidite tukaj.
Slovenska družba pa se vse bolj stara. Demografska slika je vse prej kot obetavna, saj imamo eno najstarejših prebivalstev na svetu. V Sloveniji imamo že okoli 20 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Po nekaterih analizah sodeč, naj bi leta 2050 delež starejših od 65 let znašal okrog 30 odstotkov. Skrb vzbujajoče številke, na katere je treba odgovarjati s pravilnimi ukrepi, so prepričani pri SDS.
Zakon v ospredje postavlja posameznika
Zakon o dolgotrajni je korak v pravo smer in v središče postavlja posameznika. Pomembno je tudi, da zakon ne naslavlja zgolj starejše populacije, ampak tudi tiste, ki zaradi morebitne poškodbe ali drugih zdravstvenih razlogov potrebujejo trajno ali dolgoročno oskrbo. Zakon predvideva vzpostavitev mrež inštitucij, ki bodo zagotavljale to javno službo, katero bodo prednostno sestavljali javni zavodi v javni mreži, kot fleksibilna podpora pa se bodo lahko vključevali tudi zasebniki. Vzpostavljen bo sistem normativov in sistem kakovosti. Zakona tudi predvideva opravljanje dolgotrajne oskrbe na domu, v instituciji ali s prejemanjem denarnega prejemka. Poseben način izvajanja dolgotrajne oskrbe pa je oskrbovalec družinskega člana v kombinaciji z delnim institucionalnim oskrbovanjem, ki pa velja za upravičence iz četrte in pete kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Zakon tudi prinaša socialno varnost za posameznika, finančno se razbremenjuje lokalne skupnosti in prinaša učinkovit javni nadzor pri porabi sredstev in kvaliteti storitve.
Ključni cilji, ki jih je vlada pod vodstvom Janeza Janše zasledovala pri pisanju zakona:
– Vzpostavitev enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter se postopki za opravičence naredijo čim preprostejše.
– Uvedba enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic.
– Uvedba novih storitev, da bi upravičenci v vseh okoljih, tako na domu, kot v instituciji, lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe,
– vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev dolgotrajne oskrbe in pa višji delež sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar pomeni, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti,
– izboljšanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe,
– opravljanje dolgotrajne oskrbe tako v institucijah, kakor tudi v skupnostnih načinu opravljanja dolgotrajne oskrbe,
– upravičencu, ki to želi, se omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju.
Skrb za starejše mnogo več kot dolžnost
Skrb za starejše ni samo naša dolžnost, ampak je tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije. Je odraz spoštovanja do ljudi, ki so skrbeli za razvoj te države, ki so delali in ki so gradili Slovenijo. Humana oskrba svojih onemoglih ljudi je osnovna pravica in dolžnost vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne skupnosti. Ta pravica in dolžnost je šola človeške solidarnosti za sožitje in uspešno sodelovanje, ki je ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo.
S sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi bomo vsem prebivalcem Slovenije omogočili zavedanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim bomo poskrbeli, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja. Dovolj je bilo političnih kupčkanj in preračunavanj na račun najšibkejših. Sedaj je čas, da kot socialno odgovorna družba pokažemo solidarnost in poskrbimo za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.
Vir: SDS
